Danes pa grem. Nekje bo že za odleteti. Aladin je enak kot zadnje dni: rdeče na Primorskem in belo na Gorenjskem. Ker me je včeraj Erzo opozarjal tudi na talni veter na Aladinu, ga danes najprej pogledam in okoli Gozda do Lesc kaže gor. Tudi postaja Gozd in Kriška gora javljata J. Torej gremo tja. Erzo se danes ne upira (kriza je očitno že prehuda, sploh pa ko mu omenim Sv.Peter, on takoj privleče Gozd – šolski teren) in samo sporoči Megu, da tudi on danes gre zraven (če ne bo hotel leteti, pa bo vozil avto…).
Ob 13.20 sem na pokopališču v Šmartnem že ves nestrpen, pa sta se kompanjona uskladila, da se danes kao ne mudi preveč – čakam ju do 14h, ko se končno privlečeta. Odšibamo naprej v Begunje, vmes se malo usklajujemo s Francijem Puklom, kje mu pustimo ključ in kje je prava avto-pot na vrh, pa smo gor.
Erzo na startu
Na startu piha idealno in hitro postavimo: Mega, pa jaz, pa Erzo. Mega kar malo drži, malo lovimo in tudi zavrtimo, ampak po 10 min. smo precej ohlajeni v konjski ograji (Mega po 16 min, ker je prelahek, da bi normalno prišel dol…). Mega se samo odpne (ob 15.15) in odlaufa po gozdu gor, midva pa pospraviva padala.
Zoranov let
In ko odneseva rukzake do ceste je Mega ob 15.50 že pri naju (35 min je rabil za vse skupaj !!!). Z Erzom sva medtem ugotovila, da je dan še dovolj dolg za na Gozd, segreli pa smo se tudi že…