Čez hribčke in doline do naslednjega potencialnega starta: Gradišče nad Primskovim. Lep okrogel vrh z ogromno romarsko cerkvijo na vrhu in raztresenim naseljem pod vrhom. Lepi razgledi po Dolenjski, start tudi zgleda še kar, samo piha narobe, tako, da danes ne bo nič.
Nadaljujemo spet čez hribčke in doline do Stične, se zapeljemo okoli samostana in po pobočju gor do konca poti ob ogromni zapuščeni kmetiji, kjer pustimo avto in peš še kakšnih 100 viš.m na vrh položnega travnika nad Stično (Nograd). Ugotovim, da sem pozabil inštrumente in da je kamera prazna (hvala Megu, ker je odlaufal dol v avto po moje inštrumente, potem pa še pomagal Erzu in meni postavljati padalo).
Erzo odlaufa po položnem pobočju dol, pa laufa, pa laufa, pa laufa pa se že skoraj vsede v sneg, pa laufa – pa se odlepi od tal. Potem pa odlaufam po pobočju jaz, pa laufam, pa laufam, pa laufam, pa se odlepim od tal in lepo čez Stično in samostan do travnikov za pokopališčem, na drugi strani ceste kot Erzo. Kljub prvotnim strahovom, ali bomo sploh uspeli čez naselje, je lepo držalo in sva oba brez problemov priletela do sem.
Še predno pospraviva, je Mega že pri naju – neprecenljivo !