Ker večji del jate odrine že zelo zgodaj in se ji kljub hitrejšemu odhodu ne morem pridružiti, se zmeniva z Megatom/Megetam (z Megom, da bo še Zoran razumel :)), da se dobiva ob 14.30 v BTC.

Mega zamuja, ker ob “pol treh” razume kot “po tretji”, ampak ker je navadno zgoden, zamudi samo 20 minut (jaz pa presenetljivo  malo sitna, ker bi lahko bila malo bolj :), glede na to, da si enkrat na 3 tedne vzamem čas in grem prej iz službe). Tako z rahlo zamudo kreneva proti že prej dogovorjenemu štartu, Gozdu (kot so me pred tem domačini na firmi naučili, da se pravilno reče Gojzd). (Aja, pa Mega že prej ugotovi, da na Zavrhu preveč piha in da bo treba na Gorenjsko).

Ko se peljeva, vidiva, da en padalc počasi pristaja, ampak se ne ustavljava na pristanku ampak greva kar gor. Na parkirišču srečava padalca, ki ni letel in nama pove, da so pred par urami lepo jadrali, da pred štartom dela dežurni steber in da mogoče še bo kaj držalo. Ko prideva gor, se izkaže, da klobase kažejo rahlo dol… Sva kar malo razočarana, ker sva zgleda »zajebala« z izbiro štarta. Mene pihanje v hrbet niti ne skrbi toliko, žal mi je za Megata/Megeta, ker zgleda, da se ne bo nič kaj letelo.

Mega se odloči, da ne bo letel (še zdaj mi ni jasno, ali zato, ker ga je bilo strah, da ne bo mogel štartati v rahlem vetru v hrbet, ali je bil kavalirski in je peljal avto dol). Jaz se počasi pripravim, čim višje zgoraj, kjer je še sneg, ker nižje je čisto močvirje. Ko začnejo klobase malo čudno pihati, ena postrani gor, druga dol, štartam (mislim, da je ura točno 16h). Malo kilavo  in počasi tonem, ampak me že proti koncu poseke začne dvigovati, kar pomeni, da dežurni steber nad štartom še vedno dela, juhej. Začnem navijat, nabirat (kot bi rekli naši notranjci, sem navrtila :)), malo pojadram po »joških« gor in dol, vmes malo potonem, ker bolje drži zunaj, kot po grebenu, se vračam proti štartu, spet nabiram.. itd.. V glavnem, zelo luštno. Prvič sem edini padalc v zraku :)! Pol se spomnim na Megata/Megeta (Mega), da ga verjetno že zebe, ko me čaka (no, tudi meni ni blo glih toplo, ker sem se nekako pripravila na petminutno curažo) in se počasi odpeljem dol. Zelo luštnih in sončnih 33 minut :)!

Pol pa k Dežmanu, kjer smo zmenjeni z ostalim delom jate. Vsi so veseli, razen Zoran je malo kisel in še bolj umazan :)!