Danes pa se je jata raztepla… Boris gre prevzeti svojega Rooka na Primorsko (in Mega se mu pridruži). Erzo v Celje službeno, pa produži v obdelavo štartov na Koroškem (vmes me sicer o tem prijazno obvesti, pa mi samo vzbudi sline). Jaz imam občni zbor zvečer pod Jenkovo, pa se mi zdi, da je najbolje, če se usmerim na Gorenjsko. Mateja se bo ob 14h nekam pridružila. Mare je že zjutraj v akciji, ker si je organiziral dopust (ampak žal ne dovolj zgodaj) in gre na(d) Zaplato.

Jaz sem računal nanj za skupaj hodit na Kriško, pa je bil tako pozen (pa še nesramno dolgo visel v zraku tam okoli Jakoba), da sem se pripeljal v Preddvor na pristanek in ni bilo z njim nič. Tako grem sam na Gozd in odpešačim z Nuptsejem na vrh Kriške. Pri koči kar piha (4/6 J) in grem raje za skupinico padalcev proti gornjim travnikom, v upanju, da bo manj. Ko se ustavim in začnem postavljati, ugotovim, da nažiga še dosti bolj, kot pri koči in se premaknem na naslednji travnik, ki je malo bolj v zavetju (ravno štartava Djoko).

Vidim da ostali padalci posedajo in še zlepa ne nameravajo v akcijo, zato postavim zidek in ko se za trenutek umiri, potegnem hrbtno. V zraku sem še predno se uspem obrniti, potem pa me takoj zagrabi in močno dvigne. Nuptseja mi premetava sem in tja in ko se končno uspem udobno namestiti v tangice, sem ven iz dviganja. Poskušam na levo ob pobočju, pa je le malo uspeha in mojih 23 m2 me začne, kljub močnemu vetru, spuščati. Zato se odpeljem bolj ven, kjer je bolj mirno in v nekaj širokih vijugah pristanem v Seničnem.

Medtem je že prišla Mateja in odšla na start na Gozd in scurila, tako da je le nekaj minut za mano na pristanku tudi ona. Hitro se priklopiva Mihu Kavčiču, ki nas odpelje gor po avte.