Danes bo slabo vreme. In res zjutraj uliva kar lepo. Torej danes pavza, počivamo (=ne bomo leteli). Pa pokliče Mare, da je danes možna akcija z njegove strani, čeprav vreme kaže, da ne bo nič. Pa se bliža 12h in neha deževati. Pa malo posije sonček. Pa začnem gledati veter, pa Arso – zgoraj močan JZ kot včeraj, spodaj pa šibkejši J, JZ. Krim Z 3,8/8,6 , Slivnica J 8/11. To je pa že situacija za Erza poklicat. Pozvonim: “Hja, sem že mislu, da nauš poklicu… Pa saj ne bo nič”. Pravim, da je pri nas že suho po cestah in sonček in kako kje piha in da bi se mogoče kakšen Koreno al pa Ano dalo na hitr ruknt. Pa začne nekaj nalagat o mladi travci na Korenu, pa kmetu z vilami… “Ampak Ana je pa še dolžna od zadnč… Matr si me zjebu… Kdaj ?”. Pa smo zmenjeni za 15.30.
Na letališče v Podpeči pridem prvi in se predenem iz civilke v letalko. Piha Z, lepo, kaže pa, kot da bi hotelo kmalu deževati. Mare je že tu in čez nekaj minut še Erzo. In smo že na poti gor.
Pri cerkvici parking in Mare vetromer v roko. Očitno piha manj, kot pravijo občutki (3-5/7 pravi vetromer). Po uradni podatkih torej idealno. Tudi kaplja nič. Postavi Erzo (hvala Mare in Zoran za pomoč pri postavljanju) in lepo hrbtno dvigne in malo jojo odleti. Postavim še jaz (hvala Mare za pomoč pri postavljanju), lepo hrbtno dvignem, malo odtavam v desno v krošnjo (pa me ja ne bo to ustavilo), ga odpeljem v levo in odskakljam v zrak (malo jojo ?). Erzo kar drajsa sem in tja in je vedno nižje (15 min), jaz pa malo manj oddrajsam sem in tja in sem že tudi nižje (8 min). Do Podpeči in nad piknik plac in po liftu dol na letališče nekaj metrov pred Erzom, ki je pristal skoraj na strehi svojega avta (na piko).
Zoranov let
Maretu javim, da sva oba pristala in da je v zraku lepo. Pa postavi še Mare (hvala…nima komu reč hvala – predvidevam), pa ga dvigne naprej (predvidevam) in lepo odleti (predvidevam) in ko prileti v najino vidno polje lepo drajsa sem in tja in kar noče dol. Jaz medtem malo hrbtno dvigujem, pa se obračam, pa spet zidek, pa to, on pa noče dol. Končno mi je dovolj (no malo začne kapljati) in začnem pospravljati (pa gre tudi Mare dol). Ko sem pri avtih, Mare pristane in jasno je, da gremo še enkrat gor.
Vmes še v Mercator po pir (Mare) in radler rdeča pomaranča (Erzo, Zoran), saj ni jasno, ali bo gor deževelo ali kaj.
Pa gor ne dežuje, ampak piha pa močno, pa mogoče bo začelo deževati. Začnemo lokati vsak iz svoje konzerve. Pa noče deževati. Torej bo treba še enkrat. Jaz ne (ker imam natančne časovne obveznosti ob 18.00 v Lj – časa je še dovolj ohohoho), Mare pa je najprej že za, potem pa ugotovi, da pije pir in kadar on pije ne vozi (padalo, za avto ni panike). Gremo po padala, Erzo začne takoj postavljati, mene provocirata tako, da se skoraj predam, Mare se ne da. Erzo postavi (nič ne postavi, midva mu postaviva – hvala Mare in Zoran za pomoč pri postavljanju) in že je v luftu. Malo jojo (še z ritjo malo butne ob grbino) in ven in samo z vetrom dol za vogal. Midva pa pospraviva svojo kramo (Mare prazne konzerve) in dol mimo letališča (po Erza) v Mercator na tortice. Lepo je blo…