Slabo vreme. Piha in vsake pol ure dežuje ali sije sonce (no, večinoma sonca ni 🙂 ). Manca se že zgodaj dopoldne javi v jato. Samo ne vemo še, kam bi šli in ali bi sploh kam šli. Kamere ne sugerirajo rešitve, ker se prehitro spreminja suha cesta-mokra cesta-suha cesta… Glede na veter se mi zdi, da bi bilo še najbolje na Notranjsko ali Primorsko, Gorenjska je vsa zabasana.
Po 13h me ponovno pokliče Manca, kaj smo naumili. Zunaj (v LJ) je ravno začelo ulivati kot iz škafa. Pokličem Erza, ki bi šel nekam pogledat.
Malo čez 14h sem na postaji na Vrhniki, kjer uliva tako, da mi tudi iz avta ni za stopiti. Naložimo robo in ljudi (Manca, Erzo, Mirko) in na Unec po Mega (bo šofer – spet ga je križ stisnil, pravi). Med potjo panično iščemo po tablici, kje je kaj suhega v J Sloveniji (veter na Slivnici je 8/13 JZ). Ko pridemo do Megove hiše (na Uncu še vedno dežuje), ugotovimo, da je v Loški dolini suho (sonček na kameri v Iga vasi) in cilj je jasen: Racna gora. Ko vozimo proti Ložu, so ceste že(še ?) suhe in predno se zapeljemo gor proti startu, ujamemo še malo sončka.
Ko pridemo na start, se vedno bolj oblači, ampak na travnatem pobočju je (skoraj preveč) mirno. Rahlo piha gor, Erzo postavi, hkrati postavljamo ostali, Erzo potegne in lepo odleti, vendar ga kar malo ruka zunaj in precej bremza. Javi, da je močan veter z leve (JV namesto predvidenega Z, ki je bil tudi v Loški dolini). Jaz imam tudi že postavljeno in odletim.
V prvem hipu je lepo, ko pa pridem nad drevje me skoraj zaustavi močan JV. Ko se obrnem bolj proti vetru me celo začne rikvercati in počasi lezem dol. Obrnem malo bolj poševno na veter proti dolini in se vsaj pomikam naprej, čeprav me odnaša v desno. Kar nekaj časa ni jasno, ali bom gnezdil ali zvozil ven in končno me malo dvigne, tako da pridem nad travnik. Erzo je pririnil do cerkve in svetuje, da ostalim odsvetuje startati. No, jaz sem že v luftu in poskušam čimprej pristati na travniku pod startom, pa kar drži in dviguje, tako da šele z ušesi malo zbijem višino in potem res počasi tonem do pristanka (precej daleč proti levemu koncu travnika).
Zoranov let
Pospravim in pri brunarici kar nekaj časa čakam, da pridejo po mene. Še do Erza in nato dilema, kam naprej…