Še zadnji od slabih dni. Od jutri naprej bo bolje :-). Manca se dopoldne preventivno prijavi v jato, čeprav napoved in dejansko stanje ne obeta nič dobrega. Erzo ugotavlja, da preveč piha, Mega to potrdi in odsvetuje prihod v njihove kraje (J od LJ vključno s Primorsko), meni vse razpoložljive informacije (Aladin, radarske slike, žive kamere, izjave očividcev-Sandi) kažejo, da bi bilo bolje S od LJ. Najprej je tu še sonček, pa pride ploha čez Lj, Krvavec še v sončku, pa pogledam naslednjič Brnik, pa je že v plohi. Sandi pokliče in pove, da je proti Veliki planini sonček. Pokliče Erzo in pove, da Boris navija za Lijak, ampak njemu ni treba v tem vetru… Skoraj sem že odločen, da grem na Vover (ga še nimam odletenega), pa vseeno pokličem Hančiča, ki pove, da okoli Kamnika piha kot pr norcih (veter Vover=Ambrož) in da tudi tja nima smisla… Torej nič ali Lijak. Lijak! Manca se odloči, da ne gre, ker bo najbrž zanjo premočno.

Boris in Mega počakata na Uncu, da pridivjam (hvala !) in z Borisom naprej. Na pristanku malo preverimo situacijo, počakamo Peka, da zloži padalo (ga je Delux prijavil za šoferja dol) in na štart. Tu kar piha v sunkih, množica (predvsem tujcev) poseda na startu in čaka, da bo malo jenjalo, redki pa postavljajo. Malo počakamo in čeprav je močno, ni pretresljivo (bori šumijo, ampak v takem smo že štartali 🙂 ), zato kar postavimo – jaz prvi, ob Megovi asistenci.

Startam naprej in me dvigne po liftu gor, grem malo ven in kar drži, ampak za nabrat nad greben pa kar malo vijugam sem in tja okoli starta. Potem se usmerim ob grebenu levo in tu začnem lepo nabirati. Naprej proti Zmajarski, malo gre dol, pa zavrtim in spet naberem, tako da imam pri Zmajarski okoli 1300. Vozim precej zunaj in grem kar naprej proti Čavnu. Med Čavnom in Kucljem mi pokaže z vetrom celo 58 km/h, pri Mali gori pa se zapeljem precej ven proti Ajdovščini, kar drži in me zanaša direktno na Navrše (Hubelj). Močno izgubljam in pridem do pobočja z nekaj manj kot 500 (na melišče pri spodnjih skalah) in malo se že ogledujem, kje bi pristal, ko le dobim nekaj dviganja, se pomatram do skal in potem me odpelje gor nad greben. Spet naberem do kašnih 1100, medtem ko vozim precej zunaj pred grebenom in še pred Podrto goro gor zapeljem direktno proti Vipavi (tu so hitrosti normalne – 25-35). Počasi tonem, ampak ne upam si bolj noter, da me ne bi splaknilo za Vrhpolje (močan Z je ves čas zelo čutiti, čeprav je vse lepo laminarno in nič zrukano). Pri Starem gradu se naslonim na pobočje in me začne močno dvigovati (tudi čez 3 gor), stojim pa skoraj na mestu (3-5 naprej, tu  piha čisti J !) . Naberem spet do 1000 in sem nad grebenom precej zunaj. Zazdi se mi, da me občasno tudi malo rikvercne, zato se usmerim direktno ven in pohodim gas (pridem na 10). Naprej proti Nanosu si sam ne upam (preveč močno, bojim se, da bi me splaknilo čez greben… ne vem, nekoga z več izkušnjami tukaj v takih razmerah bi rabil zraven… 🙂 ). Zato vztrajam naravnost ven in ciljam na moj standarni travnik čez avtocesto malo pred streliščem. Ampak pomikam se po metrih in kljub gasu ne gre nikamor – komaj pririnem skoraj do avtoceste, pa še po rahlem spuščanju spet začne dvigovati. Zato se obrnem nazaj in se po sredini doline nad avtocesto odpeljem proti Anji. Končno začne spuščati in v močnem Z pristanem pri Anji.

Pospravim, sporočim, kje sem pristal in do Anje, ki je zaprta. Do prihoda Mega in Borisa (čez dobro uro) se sončim na razpadlem ležalniku. Vmes vidim enega samega padalca, ki tudi pristane tukaj na standardnem pristanku (rdeče padalo in zdi se mi, da piše na njem velik A ) in čakam, da pride do Anje, pa nič :-). Ko prideta Mega in Boris do mene, se izkaže, da je bil A v resnici 7 in da je bil to Boris, ki se je do prihoda Mega sončil kar na travniku …

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/824383