Zjutraj najpred po SMS pade Erzov predlog za Smuk, ko pa se slišiva, sva oba takoj za drugi (Megov) predlog: Čaven. Glede na napovedani V, SV naj bi bilo to ustrezno, pa še novnov bo (če bo…).

Na Vrhniki se ob 9.30 zbiranju jate pridruži Jože Iskra, zbaševa se v Erzov avtobus in to je to. Manca bo prišla po 12h, ko konča šiht, Mega pa s svojim avtom že drvi proti osnovnemu pristanku pred Lokavcem. Ko pridemo še mi tja, se presede in kompletni (Mateja D.O. na Ptuju, Damjan D.O.pod Lijakom – “ampak bo letel danes 100%”, od Mareta nič glasu = D.O.) odšibamo proti Predmeji in po gozdnih cestah na start pod Modrasovcem.

Malo se razgledujemo, potem pa kmalu odnesemo robo na start (eni po krajši, drugi po daljši poti… 🙂 ) in začnemo postavljati. Veter 2,0/4,0 in SV, kar je precej pod kotom na pobočje (kasneje zvemo, da je tam idealen J za startat po travniku dol). Prvi postavi Mega in atraktivno odleti v drugem poskusu z majčkenim vozlom. Erzo je drugi – elegantno stopi v zrak. Jaz sem tretji in ker sem preveč na robu, mi Jože pomaga prestaviti padalo malo desno na izpraznjeno Erzovo mesto, potegnem naprej in elegantno (kar je pri meni redko) stopim v zrak.

Po nekaj obratih kaže, da bom scuril, potem pa ujamem lepo dviganje in naberem do 1500 nad Modrasovcem. Ker mi više ne gre in je vse dokaj živahno, se z (še vedno SV) vetrom odpeljem proti Kuclju in sem že 200m niže. Spet ujamem dviganje in naberem do največje današnje višine 1542m. Grem proti Lijaku in generalno zgubljam, čeprav vsake toliko časa zavrtim in malo pridobim. Ves čas imam občutek, da se SV zliva čez planoto in meša s termiko iz Vipavske in je zato tako živahno (pa še žaga na višinskem profilu s tablice – majčkene inverzije med 900 in 1200). Erzo je do Zmajarske paralelno z mano, kakšnih 300m više in bolj nad planoto, potem pa ga izgubim. Tu že čutim močan nasprotni Z veter. Do Lijaka pridem V okoli roba na 760m, potem pa nabiram in zgubljam in nabiram in… Mega je vmes pristal na Lijaku in razvozlal svoj vozel, potem pa čaka na Manco, ki prihaja. Ko se po slabi uri malo naveličam okolice starta in ostalih padalcev, ki se občasno nadrenjajo naokoli (čeprav jih ni pretirano veliko), se odguncam do Zmajarske in nazaj. Nenadoma se v zraku pod mano pojavi Damjan in začneva skupaj vrteti. Naslednjo tri četrt ure vrtiva in ko nabereva  do 1350m (najvišja višina obeh na Lijaku doslej) se odpeljeva proti Zmajarski, do koder zgubim 300m in ne morem nabrati izgubljeno. Damjan je malo pod mano in mi nenadoma izgine (zdi se mi, da je odvil nazaj proti Lijaku, v resnici pa je šel kar dol pristat v Vitovlje). Ker ni kaj dosti časa za razmišljati, saj samo tonem, se odločim, da grem naprej, dokler bo šlo… Do pod Kuclja se držim pobočja, čeprav sem že zelo nizko ob pobočju, v bistvu že bolj nad spodnjo planoto (800m), kakšen m pridobim le za kratek trenutek, na pobočje se ne upam preveč nasloniti, ker je kar živahno in hitro (45km/h). Ker se mi zdi, da ne bom zvozil naprej, odvijem pod Kucljem proti dolini, se zapeljem za Školjem Svetega Pavla in že iščem kakšno travnato luknjo v večinoma gozdnatem terenu. Končno dobim dva rahla rukerja gor, tako da laže zadiham in se odpeljem do stare ceste in čez avtocesto (na tej strani so sami vinogradi in sadovnjaki) pri vasi Potoče (malo naprej od Vrtovina proti Ajdovščini), kjer pristanem na žitnem polju med sadovnjaki…

Ko pospravljam se odžejam s čudovitimi, ravnokar zrelimi češnjami in razmišljam o nadaljnji logistiki. Po postaji in telefonu zvem, da je Mega že nad Kovkom in bo poskušal toplendati in odpeljati Mirkov avto dal (mu ni uspelo), Jože pristaja nekje pri Lokavcu, Manca ravnokar pod Lijakom, Erzo pa je seveda še enkrat šel gor na start na Lijak… Najbližji je Damjan, ki so ga že pobrali člani družine ki me odpeljejo do Megovega avta, Mega pospravlja na travniku zraven, Jože prihaja.

Andrej Erznožnik : PRVIČ: sem delal privat xc tečaj. Veliki guru Kante je bil po opravkih. Mal sem se sicer peljal za Čavnom in po kantetovo jahal Jančerijski vrh. Ocena: komaj zadostno – še to šenkano, samo zato ker ni blo baz .

 

Ko že mislimo, da se bo vse izšlo, Mega pride do avta in pove, da gre snemat Redstara z drevesa na Slivnici, naju z Jožetom pa odloži na letališču v Ajdovščini. Po naju pride Manca, gor po Erzov avto in vsi skupaj po Erza, ki se po dolgi nedosegljivosti končno javi iz Hruševja izza Razdrtega do kamor je doletel (ga je odplaknil vedno močnejši Z 🙂 ) v drugi rundi.

Andrej Erznožnik : DRUGIČ: sem srečal orla (res!) na Nanosu, sva mal zavrtela, pa me je prašal, kje je Kante. Sm reku, da je en tandem odpelal, zdej se mu pa ne da več

Potem pa do Vrhnike in razlaz (brez kremšnit). Z Redstarom vse OK.