Napovedan Z in nestabilno vreme. Erzo ne, Mega kasneje, Manca za in se kasneje pridruži. Začneva z Borisom sama. Najprej še razmišljam, če bi mogoče šla na Gozd, pa ni preveč sigurno, tako da ostane Lijak kot najbolj ziher.

Na pristanku pod Lijakom napolniva avto (Miha Slamič & Co.) in gor. V zraku jih je kar nekaj (Nemci, Čehi,…), med pripravljanjem pa se naša skupinica dogovarja za interno tekmo (po Borisovih pravilih: zmaga tisti, ki ima najvišjo povprečno višino… 🙂 ). Spravimo se v zrak.

Jaz se držim okoli starta. Kaj dosti čez greben ne pridem, sem pa v zraku po pol ure še vedno, ko Boris že javi, da je scuril v kamp, ko se je vračal z “obratne točke” oziroma od tam nekje… Tudi Slamič je nekje na vzhodu med trtami in češnjami…. :-). Potem naenkrat zmanjka tudi meni in počasi scurim.

 

Ko pospravljam, prideta Mega in Manca, naju naložita z Borisom in še enkrat na start.