Upanje, da bo danes slabo in ne bo treba leteti, se ne uresniči. Dopoldne je približno enako kot včeraj. Mega eventualno šele po četrti, Erzu ni treba in bo počival, Damjan ne more, Mateja bi rada šla, če se bo služba izšla… Boris pa je skoraj takoj za in to za Krvavec. Je baje že Luka Slak naštudiral, da bo danes mogoče padla Grintavec-Kočna varianta :-).

Na britofu poberem Borisa, pod Ambrotom še Slaka, ki bo potem peljal gor – in na vrh. Pri Ambrožarju kar piha Z, zato gremo do hotela in niti ne stopimo ven, ker kaže OK. Proti vrhu Krvavca, pa se na sedelčku odločimo, da se peljemo kar na vrh Zvoha. Baze so nizke in zelo je mrčasto in na začetku piha kar močno. Luka je takoj za, midva bova videla. Ko Luka postavlja, se vse skupaj še malo umiri in Luka odleti v idealnem (4/5,5 JZ). Luka poskuša proti Kalškemu, pa ne kaže dobro in se vrne in navija nad Zvohom.

Postaviva še midva in, v še vedno idealnem, odletiva. Luka se odpelje proti Javorovemu vrhu. Boris malo navije in se takoj izgubi v meglicah, jaz pa lepo vrtim in naberem kar nekajkrat do 2300, potem pa zagledam Borisa, ki vozi proti Potoški in je že precej nižje. Še jaz se odpeljem, saj se mi zdi, da zdaj pa imam dovolj višine. Luka vozi direkt čez Javorov vrh na Zaplato, Boris je pod robom in gre levo okoli Potoške. Ko vozim čez Kokro me lepo drži in vario mi kaže JV od zadaj, hitrost 30-35, dvakrat celo zavrtim in malo naberem. Priklopim malo pod robom Javorovega in po nekaj obratih sem čez in naprej proti Zaplati. Lepo me dviguje, spet vrtim in sem že nad Hudičevim Borštom in se odpeljem naprej proti Kališču. Vse drži super, ko je treba, malo poberem, pred preskokom na Tolsti čez Malo Poljano spet malo zgubim, pa sem spet na 2000 nad Križko goro. Držim se pred robom (da me ne bi splaknilo 🙂 ) in se odpeljem do koče, kjer obrnem. Luka in Boris sta obrnila malo pred mano in Boris se sedaj, nazaj grede, drži precej zunaj. Veter piha direkt z J in je precej bolj močan, kot prej. Boris me opozori, naj grem bolj zunaj, da ne bo imel problemov in zdi se mi, da to tudi delam (sem na 1800 in pred špuro, kot sem jo vozil prej na poti sem). Ko sem pred Tolstim, vidim, da me zanaša h grebenu (vario kaže sicer kaže 21 km/h – vendar je to 45st glede na veter). Postavim se v veter, da bi šel bolj ven in sem na ful gasu, pa vario kaže 5, ampak nese me pa nazaj (torej je -5). Sem že tik nad sedlom Mala Poljana na 1700, veter obliva Tolsti vrh in Storžič in to je šolski primer šobe … Slišim Borisa, ko mi po postaji govori, naj držim ful gas, če pa ne bo šlo naprej, naj se odpeljem skozi. Ko mi je jasno, da ni rešitve naprej, se obrnem in odpeljem skozi vrata. Vario zabrenči in v trenutku sem 100m niže. Usmerim se stran izza Kriške gore, proti Lomu in izbiram travnike, kjer lahko pristanem. V nekaj minutah sem 500m nižje, še vedno pa 500m nad Lomom. Vmes je nekaj živahnih detajlov, 2 frontalca, rotorji so še daleč za grebenom. Končno se tonjenje umiri in celo naberem 200m. Tržič je že blizu in glede na to, da sem 800m nad tlemi, mislim, da bom prišel skozi to drugo (precej širšo) šobo iz mišnice. Ko se počasi premikam naprej, sem na 1000 nad centrom Tržiča in se mi zdi, da spet tonem kot kamen. Zapeljem se bolj desno od Deteljice proti vznožju Dobrče in lift se malo upočasni. Ker so tu bloki in ne preveč pristankov ciljam na travnik pred pumpo, vendar sem sedaj direktno proti vetru in grem naprej samo še 5, tla se pa bližajo :-(. Ko že skoraj pristajam na strehi pumpe, malo popusti in se prestavim 5 metrov naprej nad cesto, ki se od glavne odcepi dol v Tržič. In ko že stopim skoraj na cesto, se me usmili in sestopim na travnik 10m od ceste naprej.

Ko pospravljam, Boris pokliče po telefonu, da je pristal (po postajah se že nekaj časa nisva več slišala) pod Ambrotom in če je vse OK.

Borisove fotke: http://picasaweb.google.com/110819241786089999262/Zvoh2062012#

Zdelo se mu je, da je tudi Slaka odplaknilo čez greben Zaplate, pa se je na srečo zmotil.

Slakove fotke:https://picasaweb.google.com/105637594801201631934/20Junij2012?authkey=Gv1sRgCPL-_b7Wp8T9Sw

Grem na pumpo in takoj dobim štop, ki me dostavi prav pod Ambrota (mlad alpinist – 1 minuta – sem še bolj uspešen kot Erzo 🙂 ).

Prihaja Mateja in skombiniramo se, da bova midva z Matejo odletela, Boris in Luka pa bosta šoferja in Boris bo šel na vrh Zvoha po LCja. Ko pridemo do hotela, se midva zloživa ven, vendar narava pokaže 8,5/11 JZ, postaja na Ambrožu javlja 5/8 in nobeden od množice, ki je prej odšla gor, ne odleti. V zraku visi samo samotni Guido, ki pristane malo zatem, ko smo mi že doli.