Drugi start je že v zahajajočem soncu in z zelo šibkim vetrom na startu. Zdaj potegnem naprej in se v mirnem letu kot po olju zapeljem ven nad dolino in uživam v razgledih. Vidi se skoraj do Bitole, Prilep, okoliška ravnica in zaobljeni grički. Prava večerna romantika in moj 800 let 🙂 !!! Pristanem na uradnem pristanku, kjer je že skupina naših.
Ko pospravimo, nas odpeljejo v hotel. Lusja dobi sporočilo, da je Mega pristal v Bitoli in da že ima prevoz nazaj.
Počakava, da pride domov, potem pa na makedonske specialitete (nad katerimi pa danes nismo tako navdušeni, kot smo bili nad srbskimi v Niški banji – tale gostilna nas ne bo več videla…