Mega prevzame danes koordinacijo jate. Še vedno V, SV in najprej kaže, da bi bila lahko Grmada OK. Gre osebno pogledat na Planino in javi, da piha preveč s strani in bo treba spet na Zavrh. Kasneje sporoči, da se Emil ne da in da so z Danetom in Redstarom zmenjeni ob 15h in da bi mogoče vseeno bilo. Pa gre še enkrat pogledat pod Grmado in še vedno ni, in ostane Zavrh.

Mateja je danes 100%, pa ji vseeno nekaj zašteka v službi in že skoraj kaže, da bo spet izvisela, pa se vseeno zadeve uredijo in jo prevzamem v BTCju samo s 15min zamude. Ampak zavijeva na J obvoznico namesto na S (moja napaka) in se zabaševa v stoječo kolono, ki se konča z majhnim karambolom, ki nama je požrl naslednje pol ure. Že se napoveva na šodru, kjer čakata Mega in Mirko, ko so spet zastoji na Lomu in spet dodatna zamuda.

Ko po eni uri prideva končno na šoder, je tam tudi že Erzo in informacija, da so na Zavrhu pravkar scurili Luka Štusej in Simon. In potegne Erzo iz svojih sivih spominskih celic dejstvo, da je v taki situaciji treba na Zabočevo. In gasa z njegovim avtobusom mimo Borovnice, medtem ko scuranta z lokacije Zabočevo potrdita, da res piha od Borovnice po dolini gor. Ne da bi čakali  na ostale (“saj smo polni”) gasa proti štartu (“kako do avta bomo že potem rešili…”).

Ko postavita Erzo in Mirko, pride še Luka in Simon in zadaj je baje še Uki. Mega pomaga postavljati in kmalu lepo odletim tudi jaz, za mano pa še Mateja.

Najprej me močno požre, potem pa začnem ob pobočju le nabirati in ob Erzovem spodbujanju, naj vztrajam, pririnem nad rob planote celo na 1100 in prvič opazujem Rakitno iz te perspektive. Erzo pa jadra še kakšnih 150m višje. Ampak, kaj dosti se ne morem razgledovati, ker mi zmanjka dviganja in skoraj scurim proti Zabočevu. Medtem startajo še vsi ostali in Mega kot zadnji hitro nabere nad vse ostale in se pridruži Erzu v višavah. Uspe se mi rešiti in sem spet skoraj pod robom planote. Od ostalih uspe le Štuseju priti nad planoto, ostali pa se drajsamo ob pobočju sem in tja med štartom in vogalom, za katerim je Prižnica. Ves čas je treba delati, ampak vse skupaj je pa super in po eni uri pristanemo skoraj sočasno blizu standardnega pristanka na drugi strani ceste pri neometani (in od nedavnega tudi osmojeni) hiši.

 

 

Samo Erzo in Mega se odpeljeta proti Barju in Erzo konča v Podpeči,

Mega pa za Borovnico. Potem pa še ena dolga zgodba, da pridemo do avtov na startu in na koncu do šodra in sladoleda pri Berzu na Vrhniki (Mateja, Mega in jaz)…