Ko se zjutraj slišiva z Erzom, je njegov cilj že določen: Lijak ob 12h; Špela je z Deluxom in zemeljska podpora bo rešena. Meni je zaenkrat prezgodaj. Potem pa se prijavi še Manca za po 13h, pa tudi Mega bi lahko bil šele takrat enkrat v akciji. Kot že ves zadnji teden, je tudi danes napovedan V in postaje to bolj ali manj potrjujejo. Odločimo se za Krvavec, saj je ves dopoldan v modrini in soncu, veter pa tudi ustreza.

Dobimo se pod Ambrotom malo pred 14h in naokoli so že lepe bazice in od modrine je ostalo bolj malo. Na pristanki piha lep JV. Gasa z LCjem mimo Ambroža , po offroad obvozu in do hotela, kamor pridemo tik pod bazo, ki je kar obsežna in temna. Pod hotelom postavlja Malina z ekipo tandeme: snemanje adrenalinske Slovenije pod vodstvom Tofa je v teku. Mi trije se raje odločimo za kapelco in hitro postavimo. Manca še pokadi svoj svitek v upanju, da se bo malo razkadilo (oblaki namreč 🙂 ), medtem ko jaz počakam da pihne gor in potegnem.

Najprej poskušam malo ob pobočju, pa mi je prešibko (Mega kasneje seveda ravno to šibko dviganje izkoristi, da nabere nad start in se odpelje čez Kržiše na V rob…)  in se odpeljem čez grapo nad Ambrota, tu pa začnem vrteti in nabirati v živahnem okolju vse do baze. Kmalu se pripelje tudi Manca, ki se drži bolj Z. Mega se pripelje iz baze nad Kržišem na V robu in tam nabira. Naslednjo uro vrtimo tod okoli, zgubljamo enkrat več eden, potem drugi ali tretji… Manca prva pristane, Mega pa kmalu za njo. Jaz uživam naprej, saj sporočita, da bosta onadva poskrbela za spust LCja (po kavici…). Tako še dobro uro vrtim in nabiram, proti koncu pred Grajcem in potem pospešeno pristanem, ko se mi zdi, da bosta kmalu zgoraj pri rampi in da bosta mogoče potrebovala telefon za njen dvig.

Megu pošljem številko in ga pokličem, pa pove, da je že peš na poti in da bo kmalu pri avtu… Manca me nazajgrede pobere na pristanku in še na skupinsko pico pod Jenkovo lipo kamor Mega dostavi LCja. Lepo, delovno, dvourno jesensko letenje :-).