Ko čakamo na Toma, navijam,da gremo pogledat še na Lovrenca. Samsa bi šel raje na Poček (vrh Baba ?, ki še ni odleten ? ), ampak zdaj smo tu in vreme ni ravno preveč prijazno, mogoče tam že uliva. Pa gremo gor na Strmco v LCja in od zadaj proti Lovrencu.

Vmes se nekajkrat zgubimo in vozimo sem in tja po gozdnih cestah in začne še deževati, tako da ne kaže najbolje. Končno nam tablica pokaže kje smo, in nas reši. Vdenemo pravo cesto in gasa po kolovozu na vrh. Pri cerkvici parkiramo, nekateri malce pocingljajo, potem pa dol na ogled starta. Ker ne kaplja preveč močno, reši zadevo Delux, ki odločno izjavi, da gre po padalo. Pa greva še midva s Samso (Mega se je itak javil za šoferja, Manca ne bi, Tom pa je prišel peš iz Studenega brez padala za kondicijo).

Med pravim gozdom marel (gob namreč, dežuje ne tako, da bi jih rabili 🙂 ) postavimo.

Atraktivno z ninja vložkom čez grmovje starta Samsa, za njim pedagoško vzorno elegantno odleti Boris, ne da bi pohodil eno samo marelo, potem pa še jaz z majhnim popravkom. Samsa dol na prvi travnik pod hribom,

Boris kar nabira ob hribu, jaz pa počasi curim in se potem odpeljem daleč ven čez Studeno in daljnovod na travnik za njim, kjer pristanem v jesenskem podlesku. Drugi novnov danes !

Ko pospravljam, pristane ob meni še Boris.

Tom pride po naju s Samso, nas dostavi do spomenika sredi vasi, potem pa prideta Mega in Manca in gasa na Strmco in na zaključno druženje na Planino…

 

Pa še slikce: https://picasaweb.google.com/105472806995781682857/SvetiLovrencNadStudenim?authuser=0&feat=directlink