Manca se prijavi zjutraj za kamorkoli (kar bo smiselno, pa da se bo letelo,…) okoli 14h. Erzo pokliče malo kasneje, da je ves nervozen in se že trese. Rečem ob 14h, bomo že kam, pa je pomirjen.

Pa pokliče ob 12h, da bo danes Lijak delal in da je treba čim prej, da ne bi kaj zamudili, ker on bi letel, ne se dol metal, Slamič se že vozi na start,… Ok, ob 13.30,  še Delux pa na mitnici Logatec. Manci javim, da je nervoza taka, da je ne moremo pol ure počakat, pa je malo užaljena, ampak bo najbrž prišla za nami dol.

Na mitnici zamudi Boris 10 min (ker je zadnji on pelje 🙂 ), poberemo še Mega  na Uncu (naslednje dodatne 3 minute) in gasa Lijak. Na pristanku opazujemo stanje in modrujemo s Kantetom (Boris ga določi za šoferja) in minutke zakasnitev so se lepo seštele, tako da Manca zaparkira zraven, še predno smo v odhodu gor.

Na startu prazno (en tandem in en samotar). Postavimo, Mega in Erzo drug čez drugega in start in Delux start, Manca mi pomaga zamenjati polomljena očala za Deluxova polarizacijska in Manca start in jaz start in takoj na levo in se malo vlečem pod grebenom in vidim Manco, kako lepo zavrti in zavrtim še jaz in naberem nad greben. Ko pridem na 1000, je Manca že proti kasarni in iz nižav nabere v višave v nekaj zavojih. Ko pridem jaz do tja, sem malo pod grebenom in mi tudi lepo zagrabi (ampak danes so mi vsa pobiranja ozka in močna-razrukano – a samo meni ???) in naberem do 1200. Hočem naprej, pa se mi kar udre… Manca je že pri zmajarski, jaz pa se malo vrnem in poskušam nadoknadit izgubljeno, pa samo še bolj zgubljam. Ne najdem prejšnjega dviganja in se odpeljem do V roba Lijaka in tu spet naberem do 1100, pa še enkrat ponovim vajo. Zdaj sem pri kasarni še nižji in še teže nabiram in spet nazaj do Lijaka. Tako se še malo matram sem in tja, ko se naša udarna ekipa začne vračati s Kuclja prek Zmajarske. Tudi sam se odpeljem nad start in naprej proti Štanjelu, kjer že obrača Boris in v širokem loku na pristanek.

Boris pristane malo za mano,

potem pa še Manca (ki strese opremo s sebe in oddivja v Igijev sekret), pa še Mega. Ampak ne Erzo, ki kar vozi sem in tja in sem in tja… Ko pospravimo, se odpeljemo proti Gorici, kjer Erza poberemo na travniku med bloki.

V Mercator si gremo kupit pice za 3€ in jo ob druženju v Mercatorjevem kafiču predelamo. Vsi so super zadovoljni (tu in tam je prisotna lažna skromnost 🙂 ), men pa kar nekaj manjka (a mogoče kakšen kilometer ? 🙂 ). Pol pa Mega k Manci za sopotnika za družbo  in gasa v Logatec.