Zjutraj kilavo vreme in Erzo se najprej sploh ne odziva na tel.klice. Mega bi načelno šel, ampak po 12h, Andrej pokliče, da je za akcijo takoj. Damjan javi, da je v Istri mirno, vendar oblačno.

Ob 10.30 na Uncu prestopim k Andreju. Takoj se uskladiva, da greva na Vipavsko, Istra je predaleč za današnje nesigurno vreme. Burja na Kovku 5/7. Najprej na mojo traumo – Vrabče (Andrej predlaga, da me pelje gor, potem pa jaz njega na Planino).

Na startu čudovito, brez snega, suho in idealen (?) veter. Kakšne 4-5m SV, občasno sunek bolj z V. Ogledava si cel start in šavje na koncu je kar malo višje, kot je bilo zadnjič (sem že malo pozabil in v mislih zmanjšal njegovo višino 🙂 ). Andrej mi pomaga postaviti in potegnem in padalo je na mestu gor. In tako naslednjih 20 poskusov, ki se samo razlikujejo v zaključku. Enkrat mi ga sesuje, enkrat odcapljam naprej, pa kar capljam in me sploh ne dvigne. Enkrat podrem tik pred šavjem, ker sem še vedno na tleh. Enkrat sem že skoraj v zraku… Enkrat prekinem in se skotalim naprej. Enkrat… Dvigujem ga naprej in hrbtno, včasih me kar malo nese nazaj , večinoma pa je vetra ravno toliko, da stojim na mestu, čeprav ga rinem naprej z vso močjo (Andrej me sicer spodbuja, naj grem naprej z več energije, ampak jaz stojim na mestu…).

Končno se predam, zbaševa padalo v avto in gasa dol, do Ajdovščine in gor na Planino. Do konca kolovoza. Andrej bo startal kar z mojo že pripravljeno coto in tangicami, da ne zgubljava časa. Zdaj jaz njemu pomagam postavljati, ko nekajkrat dvigne in mu ga sesuje. Potem pa v šibkem vetru samo dvigne in elegantno stopi čez rob in ga že odlifta gor. Kakšnih 50 m nad start pridobi, potem pa se odpelje naprej ven. Z avtom odšibam dol in ga poberem na travniku pod startom.

Coto samo razpleteva in nabereva, zbaševa v avto in še enkrat gor, da odletim še jaz (tako bom vsaj en let danes za sigurno spravil pod streho 🙂 ).

Na vrhu zamenjava vlogi, potegnem naprej in odletim. Ne drži me tako, kot Andreja, zato se odpeljem kar ven (300kV daljnovodi spodaj me kar nervirajo in nisem preveč miren, dokler niso pod in za mano) zavijem v desno v smeri Vipave in vlečem, vlečem, dokler gre. Pristanem na majhnem travniku med trtami.

 še nekaj slik:  https://plus.google.com/photos/105472806995781682857/albums/5842952847264354929

Ko pospravim, je Andrej že pri meni. Jaz bi šel še naprej, novim startom naproti (Trstelj,…) Andreja pa kar mine entuzijazem (ja, seveda, svoj izziv – Planino je odletel, zdaj je pa lakota in nesimpatično vreme prevladalo 🙂 ). Obrne in gasa proti Uncu…

Boris pa doma trenira na piko: http://picasaweb.google.com/110819241786089999262/Mg922013#