Po obilnem sneženju vse zamedeno, megličasto in zabasano. Ampak ob morju pa mestoma sonček, tu in tam modro nebo in občasno bazice (dokler se spet ne zabaše). Rahla burjica.

Erzo provokativno pokliče, pa ga takoj zagrabim, če greva na dol (še prej ga seveda še enkrat pohvalim za fenomenalen nedeljski let 🙂 ). Ko vidi, da se me ne bo znebil, pove da ima nujno delo  (na škarpi 🙂 ) in da res ne gre.

Meni samemu se ni za vozit na Obalo (ker le ni čisto sigurno, da bi letel…) in ker moram itak do Sandija o nov zic, se odločim nekaj najti na Gorenjskem (kamere obetajo zadovoljivo vidljivost po nižinah).

Najprej pod Ambroža pa je gosta baza pri vrhu Grajca. Naprej proti Preddvoru in Bašlju z mislijo na Sv.Lovrenc (ali v skrajnem primeru spet Povlje, ki v takem snegu ne bi bil enostaven). Na vrhu vasice obrnem, ker se začne baza in tudi spluženo ni več naprej. Startni travnik v Povljah je že v bazi. Potegnem še pod Gozd (prej se je po kameri vidlo do podna), pa je baza že na sredi hriba. Malo mencam, potem pa še enkrat ob vsem pobočju nazaj, ker je postalo malo boj svetlo in sem upal, da se bo mogoče le kaj odprlo. Pa se ni :-(.

Na koncu še gor do Ambroža, če bi bilo mogoče dovolj vidljivosti odleteti kje zgoraj, pa pristati za Grajcem. Ves čas od srede Grajca do vrha totalna megla za tipat po cesti pred avtom…

Odstopim in se odpeljem do Sandija, kjer naštelava zic in prestaviva rezervo :-).