Zjutraj kliče prvi Andrej (Samsa). S  Slejkom sta za. Okoli 12h. Lijak. Mega lahko. Manca se je tudi rezervirala. Erzo na terenu, pa bo končal. Predlaga 11.30 (pride tudi Kavčič) na Vrhniki. Andrej in Tom gresta naprej, jaz čakam ob 11.30 na Vrhniki.

Najprej Erza. Potem ga grem pobrat na bližnji teren (da bo hitreje). Potem čakava v avtobusu skupaj. Kavčiča. In zveva da Kavčič nekje čaka Aleša (Mohoriča) in čakava in je ura 12 in je 12.30 in je 12.45, ko se končno priklopita. Mega vmes 10x pokliče, kje smo, ker se na Lijaku leti že od 11h. Do Unca krajši zastoj. Manca pride kasneje.

Končno proti Lijaku in krasne bazice od Postojne naprej. Ko pridemo pod Lijak, jih je nekaj visoko nad dolino (bazic in padalcev), večina pa že curi, ker je Lijak v gosti senci. Tudi Andrej in Tom.

Gasa gor z Igyjem (nepričakovana usklajenost njegovega odhoda 🙂 ) in na start, ki je ena mešanica blata in snega … in blata.

Takoj začnem postavljati, levo proti rezervnem startu pa tudi Erzo in Mega in Miha in Mohorič. Istok pove, da vsi že nekaj časa čakajo, ker ni nič. Pa še mi naprej čakamo. Končno potegne Miha Kavčič in odleti naprej pred start in mu kar rata dobiti neko dviganje in začne nabirati. Malo za njim gre Mohorič, potem pa Erzo. Najprej curita, potem pa nekje na desno proti Kromberku dobita rahlo dviganje. Mohorič počasi scuri, Erzo pa vztraja in vztraja in … vztraja in… vztraja in mu končno rata nabrati in se odpelje nekam proti Krasu.

Ostali čakamo na startu. Piha od zadaj (obrat na burjo popoldan baje napovedan 🙁 ) in sploh noče ponehati. Tu in tam kdo izgubi živce in hoče odleteti, pa samo podre v blato in nazaj gor. Enemu ali dvema uspe odleteti v vratolomni akciji.

Potem potegne Mega naprej in mu padalo podre in prekine in potem mu Manca in Andrej in Tom postavijo nazaj (med našim neskončnim čakanjem so prišli gor… pa še mnogo drugih). Mega potegne drugič naprej in dobi padalo lepo gor, pa zalaufa direkt na skalo, se spotakne in skoraj trešči naprej, pa se nekako ujame in že kaže, da bo OK, pa se spet spotakne in se prevali čez rob. Padalo za trenutek obstoji napeto, kot da bo vzletelo (upajoče gledam, da se bo Mega prikazal izza roba pod njim), potem pa se sesuje.

Jaz se že hočem izpeti in odlaufati dol, pa so že Samsa in Tom in Manca in še kakšnih 10 drugih na poti k njemu. Kmalu zavpijejo, da je vse OK in da že pobirajo padalo, Mega pa tudi prileze po pobočju gor. Boli ga rama in kar odšiba naprej gor na parking. Andrej in Tom odneseta robo za njim, pa tudi Manci je dovolj. Čakam, da se vrne Tom.

Ker se veter ne spremeni in vztrajno bolj ali manj piha od zadaj, večina pospravi in začne odhajati. Dva Italijana še poskušata, eden odleti, drugi pa še 3x podre v blato tik pred robom. Končno mu uspe. Jaz sem ves trd od 2-urnega stanja na mestu in raje še čakam, kot pa da začnem pospravljati, da ne govorim še o poti gor na parking.

Ko pride Tom, malo podebatirava, kako je situacija z Megom, potem pa se odločim in potegnem in zalaufam in sem v luftu. Naprej ven, me nekajkrat fajn zgunca, potem pa se umiri in ekspresno potonem z burjo proti pristanku. Nad pristankom pa kar drži in še nekaj minut obračam in zavrtim in lovim neka majhna dviganja, potem pa pristanem.

Ko pospravim, zvem, da je Manca odpeljala Mega na urgenco, Miha je pri Anji, midva z Alešem pa greva iskat Erza proti Sežani.

V Dutovljah ga naloživa in gasa proti Vrhniki. Še malo koordinacije z Manco, kako je na urgenci in kaže, da nič hujšega, najbrž celo ni nič zlomljenega…