Danes spet burja. Po Slo v glavnem megličasto in oblačno, na Primorskem sonce. Navijam za Primorsko, še bolje Istra, pa nobenega zanimanja. Mega se uči uporabljati levo roko 🙂 in ga danes še ne dražim, Erzo se dela, da ga ne zanima, ker bo v četrtek tapravo (ampak kolikor ga poznam, mora imeti neke nujne stvari, sicer bi že bil za stvar 🙂 ). Še Damjana pokličem za vsak slučaj, pa ga tudi ne potegne, tako da sam zapeljem proti J.

V Razdrtem že sonček in … burja. Erzo vmes pokliče (firbec 🙂 ) in pove, da je Ščuka šel na Kaštelir (no, kaj sem rekel, v katero smer bi morali iti…), ampak seveda že prej, zdaj je že prepozno.

Najprej grem pogledat na svoj dolg – Sv.Križ (Hrpelje javlja 2,5/3,5 VSV). Zarijem avto v sneg in z merilcem na vrh – 8/13,8 SV, torej precej z leve. Drevje šumi in pristanek v Odolini (ki sva si ga zadnjič z Erzom ogledala) je daleč, daleč…

Dol v avto in proti KP. Burjica piha in tablica javlja med 4 in sunki do 8 na koprskih in portoroških postajah. Zapeljem gor na Poljane in zaparkiram v blato. Lepo mirno. Odtacam na start, kjer je nekaj sledov snega (ostalo pa je blato) in pomerim. Piha idealno gor, najin oranžni trakec od zadnjega obiska tukaj je lepo napet in ves vodoraven. Že hočem po robo, pa završi golo vejevje in merilec pokaže sunek 12,8. Sicer je med 4 in 6, ampak vsake toliko pa spet prbije. Malo cincam in razmišljam (no, predvsem cincam), pa mi tole ni preveč všeč… Odtacam nazaj v avto in proti LJU. Kar malo razočaran…