Že v nedeljo sem po enem tednu abstinence začel malo gnjaviti (Manca), če je okoli Zavrha kaj boljša vidljivost kot je v Lju. Pa ni bila.

Včeraj je snežilo in gromozanska burja na Primorskem. Erzo se je samo smejal – mu ni treba – se je prekladal po lovorikah prejšnjih nevsakdanjih (in rdečih) letov.

Danes bi moralo biti lepše, pa ni. Sneži ves dopoldan (v LJU). Erzo se spet samo smeji (še vedno mu ni treba, ker se še vedno preklada po lovorikah svojih preteklih rdečih in oklincanih letov). Svetuje mi kontakt s Slamičem (ki menda tudi išče kakšno možnost v Slo – ali izven nje…). Pa ga res pokličem in navija za Sekirco (okoli Lijaka je čudno, kljub rahlemu sončku in burji s sunki samo 21 na Kovku 🙂 ).

Dobiva se ob 13h v Logatcu in zagaziva v frišen sneg proti vrhu celo v rahlem sončku in brez sneženja. Že postavljeni trakec kaže kar nekaj vetra (v pretežno pravi smeri) – ves čas vodoravno brez popusta. Slamič postavlja in dviguje, jaz najprej bolj postavljam in manj dvigujem, počasi pa pridem noter in tudi več dvigujem. Slamič odleti in malo zajadra, potem še jaz prvič na kratko, drugič lepše zavjugam in pristanem na ravnici.

S pomočjo vetra in handlanja pridem s padalom spet pod vrh in še enkrat hrbtno odstartam. Zdaj zavijem čisto do smrek na levi, kjer me celo malo dvigne in po dveh zavojih zopet pristanem.

Slamič gre čisto na vrh in tam handla padalo, jaz pa tik pod vrhom v rahlem sneženju še četrtič odletim, se zapeljem čisto v levo tik nad smreke in potem ob pobočju daleč v desno proti parkirišču.

Ko pospravljam, ni Slamiča nikjer. Na koncu ga pokličem, pa mi pove, da dokončuje reševanje na grmu obešenega padala zadaj za vlečnico na vrhu in res kmalu odleti in pristane pri avtu tudi on.

Kar malo potešen. Pa še novnov :-)…