Zjutraj že ob 7h (po prestavljeni uri !) začnem brskati po kamerah, kje bi bilo. Manca je sicer včeraj napovedovala, da bo danes super, ampak jaz ne najdem nikjer. Čez Istro V in vse v oblakih in v mokroti od dežja (še ponoči), proti Štajerski megla do podna in sneg, proti Gorenjski vse v meglah. Ob 8h po dogovoru pokliče Erzo, ugotovi, da nimam pametnega predloga in se odloči za takojšnje veslanje po Barju… se slišimo kasneje… in se odklopi… Grem nazaj v posteljo.
Pokliče Manca (čez 2 uri), da je v Poreču in Novigradu sonce (preverim in je res 🙂 ), ampak malo je pozno in V ni ravno najboljši veter (spet Mlun ? ). Odločiva se za Lijak, kjer tudi že sije sonce. Mega ima d.o. in ne more, Erzo je odklopljen.
Tako ob 12.15 prestopim k Manci in gasa (ampak res gasa – po omejitvah…) pod Lijak. Na pristanku močan V, občasno sunkovit. Tu so že Slamič, Zadravec, Istok in še en lokalec in en tujec in čez pol ure tudi že Igy, da nas spravi gor.
Na startu piha kar močno gor, občasno močnejši sunki. Slamič & Co. hitro v zrak, jaz malo cincam, Manca postavlja nad menoj. Ker ni sprememb, potegnem hrbtno in sem v luftu. Hitro nad greben na levo, ampak kaj dosti pa ne morem nabrati. Je sunkovito in razrukano, občasno kakšen ozek in močen steber, tako da se zlahka obdržim nad grebenom. Vendar me močan V zaustavi, ko poskušam proti Zmajarski in obrnem nazaj. Spet se priguncam nad start, Manca še čaka, potem a se tudi ona odloči in gre v luft. Jaz grem spet na V rob in vrtim, ampak počasi imam guncanja zadosti in se odpeljem proti pristanku. Nad pristankom se postavim v veter in na mestu, malo tudi rikverc po liftu dol pred Igyjevo bajto.
Zoranovo guncanje
Klobasa na pristanku je ves čas vodoravna in pospravljanje je kar zoprno. Tudi Manca ima kmalu dovolj (pa še brez toplih rokavic je) in pristane malo za menoj. Pove, da je še Damjan prišel (peš) na start in kmalu je tudi on v zraku. Midva greva še pogledat na šolski teren nad modelarsko, da bi Manca malo povadila z novim padalom, pa se odloči za ne in odšibava proti Lj z vmesnim kavno-kremšnitnim postankom na pumpi.
Erzo naju je 1.aprilsko dražil z “letenjem” na Zavrhu, Manca pa svojega mucka s šofersko-prevozniškimi aktivnostmi, pa na srečo pravočasno pogrunta prvoaprilskost dogajanja in se vse konča brez (upam) hujših posledic.
Proti Vrhniki že rahlo sneži, ko se potapljava v večerno meglo…