Ko se mimo Sevnice prebijem skozi grabne in gmajne do Planine, sem spet na sončku. Končno se srečava z Erzom, ki si je že ogledal lokalni projekt za tolažbo… Ščuka in Tom sta namreč še v zraku in to boli… :-)…
Zapeljeva se do cerkvice Svetega Miklavža pri Planinski vasi. Lep travnik in tudi start bi bil lep, pa piha malo tako tako, na robu so jablane, malo niže pa trofazni droti… Malo cincam (me spominja na Vrabče in bi šel raje na kak bolj eleganten start…), potem pa se le opogumim in hitro odneseva kramo tistih nekaj metrov. Ščuka in Tom sta pristala blizu Slovenske Bistrice in se bosta poskušala premakniti proti Celju.
Erzo počaka na primeren trenutek, ko pihne gor in lepo odleti. Čez vse ovire je hitro čez in pristane dobrih 100m niže nekje za vogalom…
Erzov let
Takoj postavim, ampak veter piha samo s strani in si noče premisliti. Potegnem bolj v veter in ga lepo dvignem in poskušam malo bočno proti levi. Ko že mislim, da bo padalo zagrabilo in že capljam po luftu, ga veter nagne v levo, zatakne se v veje jablane in seveda se samo še zvalim po pobočju.. Medtem, ko obiram padalo, Erzo že prisopiha z rukzakom (!) na vrh. Jaz bi še enkrat poskusil in Erzo mi pomaga postaviti. Spet piha s strani, padalo postaviva bolj temu primerno, potem pa le pihne malo gor in ob spodbudi hitro potegnem in laufam in sem v luftu. Malo pobrcam po vejah jablane (kjer sem prej obvisel) in že sem nad naslednjo trofazno oviro, ki pa jo preletim z nekaj rezerve (ampak ne prav dosti). Potem pa pihne in me celo malo dvigne in ko hočem pristati na poševnem travniku, me sploh noče spustiti, tako da pristanem prav na silo paralelno s pobočjem – pa še z bočnim vetrom.
Zoranov let
Še predno pospravim, je Erzo že pri meni. Ščuka in Tom že čakata pri Dramljah. Sva potolažena… Novnovnov 🙂 !