Danes je bil sicer napovedan deževen dan, pa že zjutraj ni bilo ravno veliko dežja. Čez Slo sicer JZ od spodaj do višav. Kamere pokažejo modrino in sonček že dopoldan na Gorenjskem in ob morju (sploh v Istri).

Erzo ne more prezgodaj, Mega bo danes čolnaril z Lusjo po Rakovem Škocjanu, Mateja je itak v bolniški – v službi. Še Damjana podrezam, pa bo tudi šel šele kasneje (najbrž na Špico).

Tako se sam odpravim proti Vrhniki na matinejo – kakšen projekt pred glavno akcijo. Erzo mi je namignil Gradišče pri Žažarju in kmalu si ogledujem okolico potencialnega starta. Ko končno pridem na lep in razgleden griček, kjer je start, je vse super, razen vetra, ki piha 7,5/10.4. Čeprav je smer idealna, piha v sunkih in jakost ter pristanek v luknji spodaj (rotorji ?), me odvrneta od akcije in počasi se odpravim z izleta na Vrhniko.

Uskladimo se z Erzom in Emilom in kmalu smo prek Unca vsi trije v LCju v smeri proti Vremščici. Ker je tudi tam premočan veter (Škocjanske jame 5/7,8), si vmes premislimo in zavijemo proti Pivki in gor na Šilentabor. Tu so sunki tudi do 13,8, tako da samo obrnemo.

Gorazd Širca se oglasi izpod Vremščice (že čaka), zato se usmerimo po najkrajši poti tja. Poberemo ga pri letališču in gasa gor.

Na startu piha 6,5/9,8. In piha res hladno. Gorazd se na vse kriplje upira Erzovemu provociranju, naj nam kralj Vremščice vendar pokaže, kako se gre v zrak. In se predamo in gremo še malo naokoli po planoti pogledati, ali bi se kje dalo odleteti na burjo  proti S (seveda kdaj drugič, danes nabija JZ 🙂 ). Po sprehodu offroad z LCjem se vrnemo na start in še malo modrujemo.

Piha res malo manj (6,5/7,9) in končno Erzo zgubi potrpljenje (Gorazd se ne premakne in se še vedno izvija) in z Emilom potegneta robo na start. Tudi jaz se priključim in začnemo postavljati. In seveda zdražimo še Gorazda, ki je v trenutku z robo pri nas. Emil odleti, Erzo malo za njim. Gorazd me seveda prehiti in kot zadnji lepo hrbtno startam. Potem pa na dinamiki drajsamo slabo uro sem in tja bolj ali manj blizu pobočja. Le Gorazd se je odpeljal ven in scuril na letališče (da ne bo problemov s prevozom gor 🙂 ). Na koncu pristanem pod cesto na svojem običajnem pristanku,

Emil Na piki,

Erzo pa toplanda po vmesnih pristankih (spet nabira starte 🙂 ).

Erzov zaključni let

Gorazd je voljno, mi pa se po zboru odpeljemo najprej na Unc, kjer pozdravimo Lusjo in Mega po uspešnem čolnarjenju, potem pa razlaz na Vrhniki… Pa smo le odleteli…

Na poti v Lj še Damjan pove, da ni letel na Špici, ker je bila tam GRS reševalna akcija gnezdočega padalca…