Sobota. Veliki plani. Dan srednje dober. Vsi imamo cajt. Manca smsa prva. Delux že včeraj rezerviral mesto. Tom sms, da navija za Buzet. Mega za,Erzo bolan in ni za, mogoče Mirko. Kliče še Damjan da je zraven. Koordinacija sem in tja in tja in sem in gor in dol…
In se dobimo na Vrhniki samo Manca in Damjan in jaz (Boris bo šel na Lijak, Mirko ne, Erzo še vedno bolan). Presedemo k Damjanu, Mega pa z Unca po Toma v Postojno in v Kozini naloži še Ščuka. Pri Kubedu se srečamo in do pristanka pod Buzetom. Ni preveč obetavno (rastejo oblaki in zadaj proti Slo so kar temni).
Na startu Zavoj je že Aire Saša s tandemistom in mu pomagamo odstartati. Veter je pravi, vendar kar močan ( v zraku živahno). Začne postavljati Damjan, pa začne kapljati. Prekine, počakamo, se malo zboljša, Damjan še enkrat postavi in odleti in… scuri pod štart na travnik. Še malo modrujemo, potem ga greva z Manco iskat. Ko pridemo spet gor, so se oni trije že odločili, da ne bo nič bolje, da radarska slika tukaj že kaže nevihte in da tudi na Lijaku – rezervna varianta (najbrž) ne bo bolje (nad Slo je močna burja in na Kovku 8/12).
Volja se slabša, na poti v Slo odložijo Petra na Kozini (gre domov), Mega in Tom pa tudi naprej (domov). Mi se vseeno odločimo za Lijak. Vmes se na pumpi malo podpremo s piškoti, kar malo dvigne voljo, pa oslabi počutje…
Na startu (smo že malo pozni – 16h) začnem takoj postavljati med množico Čehov tečajnikov, Damjan tudi, Manci je slabo in najbrž ne bo šla.
Potegnem s popravcem in sem takoj nad startom. Vrtim pod oblaki, ki so gosti in temni, gori je veliko padalcev. Ko naberem na 1400 se odpeljem do Zmajarske, tu še enkrat popravim in naprej, bogato visoko proti Čavnu. Drži in rahlo dviguje, levo nad Trnovskim gozdom vedno bolj temno. Tudi nad Vipavsko je vse bolj zaprto (s temnimi oblaki). Nad Čavnom sem na 1500, ko mi malo poškreblja po čeladi (nekaj ledenih kristalov), malo kasneje že nekaj debelih vodnih kapelj. Kapljanje jača. Pritisnem na gas in ker sem čez V rob (Modrasovec) se usmerim direkt proti Ajdovščini in potegnem ušesa (pristanek pod Lokavcem?). Ko sem že daleč zunaj, neha kapljati in ne razmišljam več o takojšnjem pristanku. Nad Ajdovščino začne ponovno kapljati, za Čavnom se vidi zavesa in globoka črnina. Potegnem ušesa drugič, vendar me kljub temu lepo nese nad cesto proti Anji, kjer pristanem med redkimi kapljami.
Zoranov let
Pospravim in odlaufam do Anje. Javim, kje sem (pod Lijakom je pravkar pometal piš, pove Damjan) in prisedem ekipi Desus. Potem pa v 20 minutah pride nevihta kot v tropskem filmu… Med slapovi vode se zbašem v avto, ko pripelje Damjan (ki je jadral samo lokalno) in v Vipavo na zaključno kavico. Potem pa še čudovita mavrica v Podnanosu. Danes je bil res malo čuden dan…
Andrej pa rešuje dan na Strmci…
Andrejevo večerno zdravljenje