Po napovedi bi naj bil danes idealen dan za Kalnik in Ščuka nas je seveda nakuril (zame bi bil seveda novnov 🙂 ).

Tako današnja ekipa: Erzo, Mega, Ščuka, Gorazd in jaz startamo ob 8.30 izpred Rutarja in via Zg na Kalnik. Preden zapustimo avto (pri anteni), se vsi nabašejo in napijejo (da bo dovolj energije vsaj čez Madžarsko, potem pa tudi, če pritisne lakota in žeja. Šele tu mi povedo, kakšen je štart v resnici (pa ne bom povedal naprej 🙂 – tisti ki ve, mu ni treba, za tiste, ki ne vedo, pa bolje, da ne vedo).

Na startu najprej eno uro modrujemo, ali je že dovolj vetra, pa da vleče malo z leve, pa se pacamo na vročini, potem pa začne vetra zmanjkovati in je Erzu zadosti čakanja. Potegne prvi, potem Gorazd, pa Ščuka in potem že jaz ob Megovem viteškem nadzoru. Na koncu še on.

V zraku je res živahno in v začetku smo kar skupaj, tako, da tudi jaz enkrat spoznam, kako je vrteti v jati. Potem Erzo in Ščuka le nabereta dodatno višino in se odpeljeta vzdolž grebena proti V, midva z Gorazdom pa ostaneva niže okoli štarta. Tudi Mega vidi, da se danes ne bo nikamor odpeljalo in se drži blizu starta. Počasi mi zmanjkuje metrov in ko sem že nevarno nizko, se po slabi urci odpeljem na uraden pristanek.

Med pospravljanjem pristane tudi Mega, malo za tem pa se javita tudi Erzo in Ščuka, da sta scurila tam nekje proti Apatovcu.

Neverjetno hitro dobita štop, Mega pride peš do mene, Ščuka pa dobljeni štop podaljša še do LCja. Kmalu smo skupaj. Gorazd pa še kar drajsa sem in tja nekje pri Malem Kalniku.