Danes nič obetavnega. Močan JZ veter čez vso Slo. Nobene prevelike želje (sploh po včerajšnjem maratonu 🙂 ). Ampak, ko se z Erzom slišiva, se dogovoriva za Petra, če bo še kdo – ampak kasneje. In je Mega za (kasneje) in še Mirko in akcija steče.
Malo pred 15h na britofu, gasa do Begunj in od zadaj gor na start, kjer piha idealno – do trenutka, ko začnemo postavljati, ko veter pade in začne mešati.
Slabo uro modrujemo in čakamo in nazadnje Mega potegne v tistem redkem trenutku, ko pihne lepo gor. Začne curiti, izgine za vogalom in se čez 8,35 min javi s pristanka, da je scuril :-).
Potem še malo čakamo. Pa potegne naslednji Mirko, ki kar lepo zajadra in začne samo rahlo curiti, pa tudi malo nabere. Potegnem jaz, grem za njim na desno in samo tonem. Nazaj pod start, kjer pa Mirko nekaj dobi in malo nabere, jaz pa se matram na mehurčkih na prednjem trebuhu in … počasi scurim (po 10 min…).
Zoranov let
Mega zašiba gor po avto, jaz pa vidim, da je Mirko že nabral v višave. Ko to zve Erzo, potegne tudi on in potone za vogalom izven vidnega polja (mojega pa sploh 🙂 ).
Sedem v bife in po dobre pol ure pride Mega, takoj za tem pa javi Erzo, da je za vogalom – scurjen po 8 min.
Erzova curaža za vogal
Mirko pa odleti (po Erzovih strogih nasvetih in spodbudi) z višine cca 1500 (!!) na britof na … Bled… Bravo Mirko !!
Mi trije pa zeleni od foušije :-).