Mateja se je že včeraj prijavila v jato, da bi malo obnovila stik s padalom in seveda z jato. Rehabilitacija je skoraj zaključena in treba se je aktivirati. Manca je bila že včeraj glavni strateg, tako, da se je meni treba samo zbuditi zjutraj (pravočasno) in poklicati Manco, da dobim navodila :-), kako in kaj. Imamo plan A (jutranji SV->Grmada, potem še vedno SV->Govc, popoldanski JZ->Lijak) in plan B (jutranji SV->Grmada, če se veter bo držal napovedi ali pa se ne bo -> Kikiriki Sever ali Kikiriki normal, popoldanski Z in nevihte v JZ SLO -> Tičarija pri Buzetu). Erzo nedosegljiv v deželi TižuleMižule. Samsa nekje rabota, Slejko solo na Tolsti vrh ali Kriško goro – vabi. Ostali se ne javljajo…
Naložim Matejo (Lju), Manco (Vrhnika), Mega (Unc) in gasa Grmada nad Planino. Na startu piha prav, vendar močno. Mega bo sonda in se med rotorji in nabijanjem in redkih trenutkih normale vrže v zrak. In ga odšejka ven in odlifta gor in visi tam v nebesih s 4 naprej in ni preveč optimističen. Se odloči, da ima dovolj in gre dol (počasi, pa zihr 🙂 ). Medtem postaviva midva z Manco, Mateja pa se odloči, da se ne bo v teh rotorjih razgibavala in vračala med padalce.
Ko Mega že pospravi in je že dodobra prirasel na travnik spodaj pri britofu, se zgoraj situacija rahlo umiri in po moji vztrajni vaji hrbtnega starta uspem odleteti. Mene nič ne liftne, oziroma me, samo ne gor ampak dol v dolino (odšejka pa me, kot se spodobi) in ko se že skoraj pripravim za pristanek, se le zrinem do roba pobočja Grmade, v katerega nabija SV in lift spremeni smer. Kmalu sem na višini starta (ko so me že vsi pokopali v britof spodaj) in čez in na 1100 in se peljem sem in tja. In je tudi Manca v luftu in jo Mega hvali, kako lepo gre naprej v veter in sem in tja. Potegnem v smeri Grčarevca in se na 2/3 poti obrnem nazaj (spet rinem v veter s 14) in do starta in še malo sem in tja in na 1300 in ven v smeri Unca in imam dovolj, ker moramo naprej glede na plan A.
Zoranov let
Ves čas imamo na zvezi Erza (ki je s podjato na Zavrhu in dela nove mejnike v zgodovini završko-vrhniškega letenja. Mateja vadi na pristanku dviganje padala in rešuje svoj prepletajoči tripartitni problem (1.zaključne težave s poškodbo, 2.vrnitev odpisane=neuletenost, 3.novo padalo – to se je ona spomnila, prosim, da ne bo pomote) ob Megovih nasvetih in pomoči.
Pospravimo ko pride na tla tudi Manca (ki jo komaj sklatimo z neba, ker bi kar visela in drajsala gori, kot da nimamo plana A in plana B).