Tom ima avto na Abrotu in na poti v Lj ugotovimo, da bi mu najbolj pomagali, če ga zapeljemo po avto.
Erza skipamo na Pokopališču (v Šmartnem), da odpelje Megov avto na Vrhniko in se posveti svojim obveznosti, mi trije (Slejko, Iskra in jaz) nazaj v Vodice. Seveda je v ozadju misel, da bova midva z Iskro odletela (saj Iskra danes sploh še ni letel), Tom pa bo uredil logistiko in se tako odkupil za prevoz :-).
Na Zg.poseki začnemo hitro postavljati. Piha že malo v rit, zato moram kar odlaufati po pobočju dol. Takoj po startu ugotovim, da imam levo komando spet zavozlano z D linijo in mi vleče padalo. Ob laufanju mi je še telefon padel iz kokpita (to je katastrofa !!!), povem to po postaji, Tom pokliče in mi zazvoni in zavibrira med nogami in neskončno si oddahnem (ni katastrofe 🙂 …). Zaradi vozla se hočem kar odpeljati na pristanek, potem pa se nekako navadim, skompenziram vlečenje padala v stran s težo in neenakim zategovanjem komand in začnem jadrati. Naslednjo uro in pol se vozim okoli Grajca in drajsam in… v zahajajočem soncu okoli 20h pristanem v gužvo na pristanku.
Zoranov let
Iskra je tudi že pristal. Pospravimo in Tom še zapelje gor po LCja. Malo za privezat dušo pod večer :-).