Erzo danes ne (tako je napovedoval včeraj :-)), Mega ne ve kdaj bo fraj, Manca po 13h. Napovedan močan JZ popoldan z jačanjem. Mene mika Krvavec (pa kaj odleteti). Pokliče Boris, da bi šel na Ambrota, ker ima zvečer v tamkaj bližnjih krajih dogodek in se vse poklopi. Manca ne verjame v Krvavec (da ne bo šla gledat vetra…) in se odloči za Ano, Erzo pa tudi.

Pri odhodu iz LJ se slišiva še z Damjanom, ki je tudi za Krvavec. Med potjo vidim, da veter po Ljubljanski kotlini res nažiga. Erzo  javi, da je na Ani premočno.

Pod Ambrotom že čaka Boris, kmalu je tu  tudi Damjan. Nekaj  Čehov/Poljakov dviguje na pristanku padala (tečaj ?), kmalu pa se jih za srednjo množico pojavi v luftu. Visijo visoko pod oblaki in se skoraj ne premikajo (proti vetru), nekateri vlečejo ušesa, nekateri pristajajo na travnikih nazaj po dolini… Ker veter ne popusti (in je z višino močnejši: na Ambrotu in na Krvavcu sunki 9, na Gozdu tudi), se odločimo za Kamnik-Špica.

Ekspedicija se premakne v Kamnik in gor. LCja pustimo na parkingu ob cesti, sam vzamem Rooka in lahko opremo in peš po potki gor. Na startu sorazmerno mirno z občasnimi sunki (3,5/5,5), piha malo z leve. Ampak šavje pod startom in krošnje levo in desno od štarta pa vršijo in očitno tik pred štartom piha zares ob lažnem miru tu zadaj.

Po nekaj obhodih merilcev (vsi trije po vrsti :-)…) se začnemo prepričevati, da sploh ni tako hudo. Pa se Damjan javi za sondo in raztegne. Z veseljem mu pomagava. Naredi lep zidek, ga prvič hrbtno potegne in mu ga samo klofne z leve, sesuje padalo, zanese v desno in vrže na šavje. Pomagava mu nabrati in še enkrat.

Zdaj je bolj uspešen, lepo ga dvigne proti levi diagonalno po startu, potem pa mu veter zagrabi na pol obrata in ga samo liftne gor. Naprej od starta se komaj premika (gas ?), nazaj prileti kot sneta sekira. Ko nekaj časa opazujeva njegovo jadanje, postane za Deluxa sprejemljivo in postavi še on. Zidka niže proti robu kar ne more lepo postaviti (piha res precej z leve, ob desni pa rotor), ko pa mu uspe dvigniti, ga samo izstreli gor in odnese v desno, da ga že vidim na drevesu… Potem pa ga samo lifta gor in gor in v začetku 0 naprej… Končno se odmakne naprej od starta in zalebdi.

Mene prvi in zlasti drugi start ne navdušita in rabim kakšne pol ure, da prebavim. Veter kvečejmu pojača in, presledki umirjenosti so vedno manjši. Najprej hočem pospraviti (samo odlet me skrbi ob tem vetru z leve, v zraku bi že bilo, čeprav nimam gasa…), potem pa se umirim in postavim. Čakam, da pihne bolj gor in dvignem kot profesor: počasi gor, zabremzam, preverim, vse OK se obrnem slowmotion in stopim v zrak. Liftne me gor, vendar sploh ne močno. Boris in Damjan se vozikata sem in tja (hitro sem in počasi tja…), jaz tudi malo zaokrožim, potem pa rinem ven. Krasno drži in dviguje, dokler se bolj ne odlepimo od hriba. Boris se odpelje proti pristanku, midva z Damjanom že malo polebdiva skupaj, potem pa dol. 

 

 

Ko pospravljamo, se v zraku začnejo pojavljati nova in nova padala in kmalu jih vsaj pet jadra okoli starta. Do avta, Boris na sladoled, midva z Damjanonovim avtom gor po LCja in se že pridruživa v slaščičarni. Po gori sladoleda (predvsem jaz) se poslovimo.

Damjan domov, midva z Borisom pa na dogodek –  predpremiero komedije-Avsenik musicla-predstave, v kateri nastopa tudi Borisova Tinkara. Super, da sem sprejel vabilo :-).