Danes spet lepo. V veter še vztraja in je malo močnejši kot včeraj, z višino močno narašča in obrača v čisti S (napoveduje Aladin). Že zgodaj pokličem Erza, pa se ne odzove. Med sestanki se uspeva ujeti z Matejo, ki bi danes tudi šla letet (po 16h…).

Pa pokliče Erzo ob 12.30, da je srečanje ob 13.15 na šodru – Čepar je nervozen in bi že takoj odšel na Zavrh.

Takoj sem na poti, čeprav mi ni niti štart najbolj všeč (kakšen povratek je to, če grem vsak dan na tak neprijazen start, namesto, da bi izbiral bolj udobne in prijazne – ampak takih danes ni na voljo…), da o ekipi (prihaja še Slak…) tudi ne govorim (trije norci, ki bodo startali, tudi če bo ruvalo drevesa… 🙂 ).

Na šodru Erzo v LCja, pred Bistro naloživa še Čeparja, pri Škorpijonu Slaka in gor. Ko se razkladamo iz avta malo pojamram nad včerajšnjimi posledicami nošnje svojega križa na križu – bolečine v križu in Erzo takoj angažira mladca, da bosta z veseljem pomagala. In res zagrabita moj rukzak in v pospešenem tempu na start (hvala Tilen, hvala Luka 🙂 ).

Tu piha močneje kot včeraj, ampak mladca že postavljata. Pa spet Erzo poseže vmes in organizira vrstni red: Tilen prvi v luft (mora v vrtec po deco takoj, ko bo na tleh), potem jaz, na koncu pa Luka in on skupaj (da mu Luka ne bi slučajno kam ušel). In nimam kaj za ugovarjati in se že štimam.

Tilen dvakrat ponavlja start, ker je kar malo močno, potem pa ga lepo dvigne in je že visoko nad startom, ko potegnem tudi sam. Lepo kontrolirano dvignem padalo in že tudi mene dviguje. Kmalu sem na 1100 in se peljem precej zunaj, že skoraj nad ravnino (kjer sem bolj miren, ker je bolj mirno). Tako se odpeljem proti Verdu in na Javorču sem na lepih 1100. Erza vprašam, če že prihaja v mojo smer, pa še vrti in nabira okoli Trebelnika s Slakom. S to višino bi se lepo odpeljal do Stare Vrhnike ali pa tudi do Podlipske doline, ampak jaz sprejmem napačno odločitev: grem nazaj proti startu in bom šel potem v naslednji rundi na Vrhniko… Ko obrnem nazaj, hitrost pade na 10, z nekaj gasa pospešim na 15 in grem samo še dol. Nekako se le uspem zgoljufati čez Bistro in malo bliže pobočju in nekako zadržim drastično izgubljanje višine. Tudi hitrost se malo poveča, ampak vsa matrarija zaleže le za uspešen dovoz do Škorpijona, kjer pristanem v močnem vetru, medtem ko se Erzo visoko v višavah pelje proti Vrhniki.

Ko pospravim, pristane še Čepar, ki je ubral podobno taktiko in se mu tudi ni izšlo.

 

 

Slaku pa se je izšlo in že ponovno vrti nad startom. Ko pospravi še Tilen, se Erzo javi iz smeri Podlipske, midva pa s Slakovim avtom gor po LCja. Ko prideva na vrh, Erzo javi, da je scuril pri Podlipi.

Erzov komentar leta: Še zdaj ne vem ali ima za ta let zasluge Habibi, ki nas je zbrcal prej kot ponavadi (da še ujame odprt vrtec) ali pa zgolj vreme z gradientom. In gremo kar do baze, ki so! Potem z vetrom nad Vrhniko, kjer cincam za Logatec ali Žiri (Kdaj pa če ne danes?). Ko se le zmenim sam sabo, pa se ne morem zmenit z bazo nad Podlipsko dolino, prečešem sem in tja in s 1200 v poden in močan veter, ki je, dokler zgoraj stoji baza. (Nikoli!)

 

Midva nazaj dol do Škorpijona, tu pa se javi Luka s fuzbal placa, kjer je pristal.

Slakov komentar leta: Zavrh je zakon! Nad pričakovanji, mirno, visok in po bazah. Kaj češ lepšega.

 

Na šodru se ta del zgodbe konča.