Dopoldne vreme še kar je, veter pa enak: V in SV, ki z višino jača. Ob morju uliva, na Kovku 24 m/s burje. Ogledujem sicer Krvavec ali Gozd (Luka preko Mateje javi, da se danes hribi vidijo :-)…), vendar je veter nekam čuden in tudi vse malo više je zabasano.

Zato seveda ostane samo Zavrh in ob 15.15 sva z Erzom sama na šodru. Erzo zrihta šoferja in z enoprostorcem gor. Vsi trije gremo na start in med potjo zaskrbljeno opazujemo občasno nabijanje vetra.

Na starta piha ravno prav, čeprav je nad nami vse neprijazno zabasano in sluzasto. Z Erzom začneva postavljati, najin šofer pa nama pomaga. Erzo lepo odleti, jaz pa imam štrikce zavite in se moram odpeti in popraviti vse skupaj.

Prvi hrbtni dvig je neuspešen, drugi pa Ok in v rahlem dviganju odletim ven. Nad startom obdržim višino, nabrati pa ne morem (Erzo je nekaj  nad mano), zato se odpeljem za rob in rahlo naberem ob Trebelniku. Ker bolj gor ne gre in ker začutim nekaj kapljic, se usmerim proti Vrhniki. Najprej kar drži, potem pa gre vedno hitreje dol in z zadnjo višino pririnem do Verda.

Ko pospravim, začne resno deževati. Erzo seveda pripelje do doma.

Erzov komentar leta: En cel dan pavze je bil čisto preveč! To vam lahko povem iz prve roke. Za povrh včeraj v Raskovcu nisem našel jurčkov, ni pa bil slab obisk jam na vhodu, ki smo jih odkrivali pred 20imi leti. Danes se nam pridruži Francl, eminenca izprašanih pikaških sodnikov in simpatizer našega športa z Verda. V zraku drži desno od štarta, drugje pa čisto nič in ko Zoran pojamra nad kapljicami v zraku, ga jaz že žgem dokler gre. Pri meni ne kaplja. Ravno zložim opremo v ruzak, ki si ga zademnem na rame, ko zakaplja po meni!

 

Med dežjem ga počakam pod skednjem, potem pa razlaz. Letela sva 🙂