Vreme slabo, piha kot pr norcih – napovedano in zares. Pa bi šel vseeno nekam malo pogledati. Ko Erzo pokliče, toliko časa nakladava, da se na koncu zmeniva, da grem v Podpeč na letališče pogledati, če danes kaj manj piha. In če bo, Erzo pride prec.
In na letališču piha manj kot včeraj (4,5/7). Spet nekaj nakladava z Erzom (še vedno ima delo) in se ponudim, da grem še gor pogledat.
Pri cerkvici stopim iz avta in se primem za vrata, da me ne odnese – mobilna vremenska postaja javlja 10,4 in sunke do 12,9 in okoliška lipa in smreke v pobočju Sv. Ane pravijo, da sem/sva za danes tukaj zaključila :-). Fulavtomatsko Erzo zve o situaciji na Sv.Ani (ni mu treba poklicati na Sv.Ano, ampak jaz pokličem njega in mu opišem situacijo). Erzo se ne preda in se spomni ene krtine v smeri Borovnice… seveda vodi organizacijo še vedno iz fotelja v pisarni …
Terenski delavec=premična vremenska postaja pa dol čez Preserje in v smeri Borovnice in najprej na napačno krtino – Žalostno goro (nad Prevaljami pod Krimom). Ko pririnem z LCjem skozi šibje skoraj na vrh kolovoza in preostanek odpešačim, ugotovim, da je vse pogozdeno in da to najbrž ni to…
Dol in na naslednjo še nižjo izboklino v ravnici. Ta krtina pri vasi Goričica pod Krimom pa je to, o čemer govori Erzo. Od spodaj ogledujem situacijo (zgoraj med hlevi in gospodarskimi poslopji me začnejo čudno gledati…) in namerim 3,5/5,4 – prešibko. Ampak Erzo že prihaja.
Greva gor in na levo na pobočje in najprej na ogled. Piha močneje (celo do 6,9) in greva po robo. Erzo takoj postavi in ga dvigne na položnem pobočju in odlaufa in je že v zraku in ko že kaže, da bo 20 cm nad pastirjem preletel, ga spusti in se zatakne za drot, se napol ujame, da se ne skotali po tleh in sesuje padalo naprej… Postavi kar tam in potegne in odleti in zavjuga in je dol.
Erzo prvič
Malo kaplja in ko vse to vidim, pustim mojo coto v vreči. Jaz se še ne bi kotalil – naj se vretenca in kosti še malo utrdijo…)
Erzo prisopiha gor in postavi še enkrat. Jaz medtem s kamnom obtežim razrahljan drot in ko Erzo potegne in odskaklja po pobočju, je v zraku nad tlemi ravno toliko, da se izogne drotu.
Erzo drugič
Seveda gre še tretjič in potegne še kašnih dodatnih 50m naprej čez travnik v ravnici, tako da postavi rekord Goričice, ki pa žal ni uradno zabeležen, ker je nekaj brkljal s trackerjem.
Jaz s svojo nerazpakirano robo rahlo dol do avta, Erzo pa čez nekaj minut pride rahlo gor … novnovnov za Erza za rojstni dan :-).