Danes je tako kot včeraj (JZ, Z Slo slabo, V Slo lepo in močan veter) in ker že zjutraj sonček raztopi meglice, hočem to izkoristiti – ne pa čakati na popoldanski dež. Mateja se prijavi za po 14h, Mega bi lahko po 15h.
Zato se že po 11h odpeljem proti Vrhniki s ciljem – Samotorica (dolg od včeraj). Pokličem Erza, ki je ravno na poti v prehranjevanje. Požegna moj cilj (sumi, da bo močno…), naj pa mu javim, da mogoče pride še on (bolje ponoviti Samotorico, kot čakati na nesigurne popoldanske cilje). Seveda ima glede vetra prav. Na Samotorci nažiga Z 6,5/11,4 in vse šumi in jaz se samo obrnem in dol.
Na poti se situacija že spremeni. Slak bi šel na Kovk in peljem se na zbor na železniško. Gledam tablico, ki kaže doli vse megleno in neobetavno (iz 1,2/2,4 J se naenkrat veter na Kovku spremeni v 6,8/10,5 J). Erzo se prepusti Slakovi ideji in kmalu smo vsi trije stišani skupaj z robo v njegovem (pravzaprav sestrinem) avtu. Gasa od zadaj do Cola, kamor dotavamo v popolni megli. Jaz sicer sugeriram ogled starta (mogoče pa bo 🙂 ), ampak kompanjona me potolčeta in Luka obrne dol proti Anji.
Tu vidimo, da so baze nekje na zgornji tretjini Kovka. Sporočim Megu in Mateji situacijo, mi pa se še odločamo kam. Slak bi Lijak, pa midva z Erzom nisva preveč za in jaz nabijam z Vremščico (če bo v megli, pa podaljšamo na Osp…). Vremščica ni v megli, ampak je le ta tik pod njo in gasa (dobesedno 🙂 ) gor na Spodnji start. Gornji je že v megli. Piha ravno prav.
Hitro se naštimamo: Erzo prvi, potem jaz in še Luka. Erzo in Luka lepo držita višino, jaz pa sem po vsakem obratu nekaj m niže. Med jadranjem se po postaji oglasita Sila in Ščuka, ki drvita na start, da ne bi kaj zamudila…Ko sem že kritično nizko, se odpeljem naravnost ven in pristanem na letališču.
Zoranov let
Med pospravljanjem nahecam lokalnega sprehajalca psa, da me odpelje gor po Lukov avto. Tik predno končam, pristaneta še Erzo
Erzov prvi
in Luka.