Pa se naenkrat z avtom pripodi Luka Slakov in me po prvem informiranju o situaciji začne hecat, naj grem še enkrat gor. Najprej niti pod razno, potem pa si naenkrat premislim in že ekspresno pospraviva in pod gondolo. Zdaj nič ne investiram (na Lukovo pobudo 🙂 ) ampak se zapodiva na gondolo in sva že na poti gor. V zadnji tretjini fure opazujeva Erza in Malinca, ki se ravno furata nad najino kabino (Malina izvaja akrobacije, Erzo proti Grajcu in na pristanek.

 

Erzov komentar leta: kaj je novega: spet smo šli na Krvavec; tokrat smo čakali (od 14h pripeti), da bi pojačal zahodnik, ki sicer je na ene 6m kar pa ni bilo dovolj, aja in Simeona ni bilo na spregled

 

Na šestsedi greva do mojstra, ki nama samo pomaha in sva že na zajli v zahajajočem soncu proti vrhu Krvavca… Na vrhu sedaj ta Z kar konkretno piha. Postaviva na smučišču, pa plahti komaj obvladujeva. Mimo se pripelje Lucija, malo pomaga pridržati, potem pa se odločim in oddrajsam niže do ograje in pod njo do nesteptanega snega, kjer je vseeno malo manj vetra, pa še lepše lahko stojiš.

Padalo lepo raztegnem v zidek in hrbtno potegnem in ga uspem stabilizirati in sem že v luftu. Vidim, da je tudi Luka šel štartat niže po smučišču, tako kot jaz, potem pa se posvetim letenju. Drži dosti bolje kot prej, vendar nabrati ne morem nič. Zato se počasi odpeljem v večerni romantiki  (glej slike:   plus.google.com   ) proti Grajcu in z velikim zavojem do Strmola odpeljem do pristanka, kjer pristanem v mraz in hlad večernega mraka.

Luka pristane kakšno minutko za mano.

V mrazu pospraviva in že v temi prepričam mimovozečo domačinko, da me potegne pod gondolo po avto. Super, da me je Luka shecal še za drugo rundo 🙂