Danes podobno kot včeraj, le da je SV malo šibkejši. Na Gorenjskem še hujši pokrov, tako da je jasno: Primorska. Čaven. Mega lahko gre že zgodaj in mora v bistvu čakati naju z Erzom.

Ob 12.00 Erzo k meni v LCja, ob 12.17 midva oba k Megu in potem polagamo po ovinkih stare ceste do Postojne in po AC do Lokavca, kjer smo hkrati s Samom. Počakamo še nekaj potnikov (Istok, Zadravec,… – Erzo je naredil ogromno zbiralno akcijo 🙂 ), vstopita še Aljaž in Urban, ki sta ravno pristala po prvem delu šihta s Čavna in gasa gor.

Čez dobre pol ure smo na startu, kjer danes ni podobnosti z včeraj (razen sončka in modrega neba): piha strogo z leve, močno in v sunkih. Valiča postavita in kot balerini z dvignjenim padalom izvajata piruete po startu sem in tja, startujeta, toplandata in jadrata okoli nas. Erzo prvi za njima potegne poševno po pobočju in tudi elegantno odleti, ostali naprej pa imajo vsi manjše ali večje težave.

Največje jaz. Mega in Samo mi pomagata po svojih močeh, mi prenašata padalo sem in tja in rešujeta vrvice s korenin in kamenje vsakokrat, ko mi ga podre nazaj. Naredim n poskusov hrbtnega starta, se kotalim po tleh, ker se spotaknem na vsaki krtini in se sploh počutim kot popoln začetnik, kot da prvič dvigujem padalo. Na koncu pristane še Valič in se pridruži z nasveti in pomočjo. Ko že skoraj hočem pospraviti, mi ga le uspe dvigniti tako, da ga stabiliziram nad seboj in se obrnem (ne da bi se spotaknil 🙂 ) in končno odletim. Ostali so se ta čas že naveličali jadranja ob pobočju (mogoče ja pa tudi malo popustil veter) in bolj ali manj izgubljajo višino. V sedežu se počutim skrajno neudobno, ker sem se očitno nekako čudno pripel, tako da mi gurtna zateguje levo nogo in hkrati skoraj popolnoma blokira gas… Dovolj imam vsega in se hočem odpeljati samo še na pristanek. Vendar to draja dosti dlje, kot sem pričakoval. Usmerim se proti Lokavcu, pa gre občasno naprej samo še 10-11 (ko obrnem z vetrom pa 60), pa še gasa ne morem pritisniti. Niže kot sem, bolj ratuje živahno. Najprej hočem pristati na majhnem fuzbalu v Lokavcu zraven parkinga, pa ugotovim, da bo bolje, da izberem čim večji travnik malo pod vasjo.

Erzo in kompanija se odpeljejo proti Lijaku in pristanejo v Vitovljah.

Malo za mano se mi pridruži še en kompanjon s starta. Ko pospraviva, pride Samo, ki naju odpelje do parkinga v vasi, potem pa jaz do Mega, ki je pristal na bližnjem travniku po debeli uri lebdenja v višavah, kjer ga je zadrževala očitna interferenca burje in Z, ki sta se zlila ravno  tukaj.

Še slikce od Zadravca: /olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&gtype=1&ww=0&site=&club=#si&flights&1337153&fphotos

Erzov komentar leta: Čaven 2. dan, vse skup 10. dan (ni karate): prelepa gora nam je postregla s presenetljivimi 5m/s SV, pihalo je nekaj z leve, čeprav je v času naše vožnje gor celo obrnilo na gor na Kovku.