Spet približno enako. In spet Čaven. Čim prej.
In ob 12h na Vrhniki z Erzom k Mirku (tako izvisi Mateja, ki bi lahko startala iz LJU ob 12.30 ?), na Uncu se stlači še Mega in do Lokavca.
Tu se zbirajo ostali: Cimerman ima dopust od Desusa, pride še Istok, župnik, Valič starejši, … in kombi je poln. Gasa gor, kjer je že odložil svoje nemške kliente Igy (glej slikce) (naenkrat mu je postal štart zanimiv, čeprav je bil danes prvič gor…) in ga srečamo na njegovi poti dol.
Na startu večinoma piha V, torej pravokotno na rob, sploh ne tako z leve, kot včeraj. Prvi postavi Mirko, jaz sicer poševno po pobočju, ampak vsaj na travcah, ne pa na koreninah in kamnih, kot včeraj. Mirko lepo odleti naprej, jaz kakšno minuto za njim (tudi naprej) brez najmanjšega problema (takoj sem boljše volje 🙂 ). Mirko sicer malo vijuga, vendar brezpogojno curi.
Mirkov let
Jaz zavijem takoj na desno okoli roba in na Mali gori celo dvakrat zavrtim in rahlo naberem. Potem pa naprej ob pobočju. Curim nezadržno. Ko sem na 750 m pod Kucljem (drevesa so že nevarno blizu), obrnem ven v smeri jezera (pred njim so Črniče), pa kar drži, jasno pa mi je, da do jezera ne pridem in obrnem bolj levo in speljem čez avtocesto na travnik pri Selu.
Zoranov let
Vidim Erza in Mega, kako precej višje kot jaz pod Kucljem drsita ob pobočju v smeri Lijaka. Skoordiniram se z Mirkom, ki pride v do mene ravno, ko pospravim. Še do Lijaka, kjer se po daljšem nakladanju in opazovanju lepe lokalne okolice (tudi Kanteta smo pozdravili) naložita še Mega in Erzo.
Erzov let
Megov zmagovalni let
In gasa domov.