Na gričku so padala že raztegnjena, tako da samo zlezem v sedež (hvala Lusji, Erzu in Megi 🙂 ).
Lusja potegne prva, se odpelje ven
in celo nakaže, da bo malo jadrala, ampak v resnici curi vedno bolj.
Potegnem hrbtno
in ga dobim gor, potem pa po obratu kar noče prijeti (preveč ga žlajfam 🙁 ), tako da sem spet tik nad tlemi.
Po postaji mi Mega zavpije, naj popolnoma spustim komande in ko to takoj naredim, se res padalo bolj sproščeno dvigne nad pobočje in zajadram. Malo zavijugam sem in tja, dvakrat se mi zdi, da bo malo držalo, pa nič, tako da počasi pristanem zraven Lusje na standardnem travniku pri Podgorju (levo od množice el.drotov, ki so pri spodaj puščenih avtih).
Medtem štartata še Erzo in Mega
Med pospravljanjem se pridruži še Mega. Ščuka in Erzo odglajdata ob pobočju skoraj do Prešnice, kjer ju poberemo.
Lusja in Goran nazaj v LJU na šiht, za nas je pa še zgodaj. Erzo letos nov.