Erzo zazvoni v Novoletno jutro: smer Buzet 10.30 Vrhnika s Ciglo. Vi se pa klicte. Mi se pa s-klicemo za Vipavsko: 11.15 Vrhnika. Manca, Mateja, Lusja, Luka, Uki, Mega, Samsa?

Jaz do Mateje in z njo v njenem Aju do Vrhnike, tu Mančin in Lusjin (in Erzov avto iz filma ob 10.30). Dotičnih več ni, ker so že z Ukijem odbrzeli proti Uncu po Mega (oni so en avto, mi pa bomo drug avto…). Pride še Luka, ki je pobral Vidica in z Matejo k njima v alfico in gasa.

Vmes se z Manco uskladiva, da mi navijamo za Kovk (smo preko Vidica že prijavljeni k Božiču, ki je pred Anjo), oni pa se postopoma odločijo tudi za Kovk. Vmes ugotovimo, da so kljub nujnemu odhodu pred nami, zdaj za nami 🙂 .

Pred Anjo se naložimo k Božiču in ga seznanimo, da prihaja še drugi avto jate s preostalo četverico. Ga ne skrbi, ker je tu že Vidmar s svojim kombijem, ki bo prevzel višek. Odbrenčimo gor in s kombijem direkt na start, ki je prekrit s padalci (pol Slovenije je tu…) in tudi kakšnim zmajem. Vsesplošna voščila, Desusovci, znani in manj znani in neznani. In v zraku tudi jutranja ekipa za Buzet 🙂 .

Kmalu so tu tudi preostali štirje člani jate in še nekaj bolj osebnih voščil in objemanja. Veter idealen (3,5/5,5 JZ). Toplanda še Erzo, ker bi nam rad voščil tudi on 🙂 (v resnici že nabira štarte in kilometre).

Povem mu še za razplet bitke Kumer-Svole in kar ne more verjeti…

Drug za drugim štartujejmo  Luka, Lusja, pa jaz, pa Erzo drugič in nekaj kasneje (ko neha lepo pihati) še Manca, Mateja in Mega (med nepregledno množico vseh ostalih).

Jaz takoj na desno in naberem pri Podrti lepo nad greben in potem še skupaj z Erzom in Lusjo malo naprej do 1100. Onadva se odpeljeta naprej, jaz bi rad še malo bolj sigurno zadržal višino, pa mi ne rata višje in se odpeljem proti Hublju in samo zacurim. Pri Hublju sem že pod grebenom in sploh ne najdem poštenega dviganja. Še nekaj osamljenih piskov in vrtenj, pa sem generalno vedno nižje. Ko je že kritično, se odpeljem ob pobočju nazaj dokler bo šlo. Ko ne gre več, se oddrajsam čisto nad drevesi ven v smeri Anje in komaj drajsam čez gmajno in na koncu malo pred Anjo obrnem presran pred 300KV droti (res pa je, da sem že pod nivojem drotov…) in zbijem na travnik pred njimi. Še ure nisem spravil skupaj.

Manca me preleti in pristane na uradnem, Mateja pa po postaji pove, da je že dol in me prideta z Manco iskat. Ko pospravim in odkrevsam do glavne ceste res prideta… in do Anje. Mateja je približno tako slabe volje kot jaz (pravi, da je še bolj scurila), jaz pa takoj predlagam, da bi se mogoče še malo potešili z Nanosom. Manco let preveč ne zanima, bi pa peljala gor. Pri Anji se usedemo na kavo in dokončni posvet, ko pristane še Luka, ki ga stvar z Nanosom tudi zanima (še sploh ni letel z Nanosa) in hitro pospravlja.

Lukov komentar leta: Večino leta je bilo nabiranje višine na in pred Predmejo za skok na Čaven in dalje proti Lijaku. Ko končno naberem dovolj višine in priklopim Čaven, vidim dve našpičeni padali, kako se vračata s Čavna nizko, ko dva tepena muceka. Zato raje obrnem še jaz nazaj, predno bi bil “tepen”, kar se je kasneje pokazalo za edino pametno.