Danes sem zelo časovno omejen in bi samo zjutraj lahko kaj naredil. Prleti sms okoli 9h od Luka, da bi tud on nekam šel. Začnem gledati kam kje, kako, čim prej… pa me reši njegov klic. Ugotoviva, da bo najbrž kar Gorenjska – čim nižje (gori nabija: Ambrož 8/12,2 JZ).

Pokličem še Erza, če je kaj v njegovih krajih, pa s terena javlja, da je vse v megli do nižin. Ga je pa že Nevidni klical, da je pri njih suho (še malo prej so na kamerah mojega računalnika bile ceste mokre 🙂 ) in vabi na Koprsko…

Ostaneva sama z Lukom. Smer Povlje (ali mogoče Sv.Lovrenc). Za Kranjem se odpre, pokaže se celo nekaj modrine. Na pristanku se odločiva za Povlje (bolj J, JZ se nama zdi) in že sva na cesti gor. Voziva med kupi sveže hlodovine (kaže, da bodo kar goloseke tu naredili – to bi imel Mega kaj za povedat …) in zame je pokrajina kar spremenjena glede na stanje pred skoraj 1 letom…

Parkirava in skozi mehko blato in smrekovino na travnik in gor na vrh v sonček. Luka postavi trakec na palico. Idealno gor.

Postaviva drug zraven drugega (jasno jaz cota klasse) in potegneva v sončni dopoldan. Čez nekaj minut pristanem v blato in mokroto zraven avtobusne postaje,

Luka pa nekaj metrov naprej.

 

Letela sva 🙂 .