Najprej pokliče Erzo, da Činks že kuri za Lijak, kjer da je/bo super, ampak, da lahko midva greva tudi kasneje… Potem se javi Tom Pavlič; ugotoviva, da je pri nas beda in on kuri za Kovk, kjer bo super, bo rezerviral pri Božiču mesta za ob 13h. Potem se javi Erzo in se uskladiva za dvanajsto z Vrhnike do Anje. Pa javi Ščuka (ker me ne dobi, ne vem za kam kuri on). Pa se javi Erzo, da se je javil Mirko, ki bi lahko ob 13.30 bil na Vrhniki; in konec koncev: zakaj bi se metali dol tako daleč, če se lahko mečemo dol tudi z okoliških gričev. Sem za. Erzo odjavi mesta pri Božiču. Pa se javi Erzo, da kurijo Činks in Tom in Ščuka in sploh vsi in mogoče pa bi le šli dol. Sem za.

12.45 Vrhnika (Erzo. Činks, jaz). Avtobus Vrhnika->Anja 13.30. Gorazd, Nevidni, Tom, mi trije pa še en neznani. Samo Božič brbrrr gor na sam start.

Ko pridemo, se dotedanja burja spremeni v idealen J. Ko postavimo, že uplakne. V luft: Gorazd takoj, Tom z malim zamikom, potem jaz, (potem dolgo nič, pa neznani, pa Nevidni, pa Erzo, pa Činks).

Jaz se borim na Podrti, medtem ko Kralj Vremščice brezbrižno vozi svojo Mantro 6 nad grebenom in se Tom bori sumljivo nizko pod grebenom, oba protu Hublju. Naberem do grebena Podrte, pa takoj, ko hočem naprej, zgubim in nazaj in se še naprej borim, medtem, ko se pripeljeta Erzo in Činks in ostali in se flegma odpeljejo naprej. Jaz se še borim, dokler se ne neham boriti in se odpeljem do Anje (slabe pol ure borbe…).

Ko zelo počasi pospravim in se spravim do Anje (ki je zaprta), počasi pristajajo ostali… Ščuka med prvimi, ker mora v vrtec (ne, ker bi slučajno scuril…). Zadnji je seveda Erzo (v Vipavi).

Počakam Činksa, da pospravi in po Erza in potem vso pot do Vrhnike ugotavljata, kako je bilo super in lepo za jadrat (najbrž je bilo nescurljivo 🙂 ).