Sedaj imam kar nekaj za odpešačiti gor. Vmes lovim sapo in grem prav na vrh pobočja na rob in na kraj, kjer sem prvič startal.
Emil in Erzo neumorno drajsata, Boris vmes tudi pristane, ga vodi hrbtno po pobočju gor in spet zajadra…
Spet ga lepo hrbtno potegnem in zajadram. Skoraj sem že prepričan, da bom ujel dovolj dviganja, da bom zajadral kot oni trije znalci, pa pri enem od obratov spet potonem in se tik nad tlemi odpeljem ven, dokler gre in pristanem.
Zoranov tretji
Ne da se mi še enkrat hoditi gor in raje malo grounhandlam. Oni trije pa še kar drajsajo. Slišim Erza, ko pravi, da čaka, da bo napolnil celo uro. Emil to naredi prvi (namreč nabere celo uro jadranja) in se odpelje daleč ven nad kravami do ceste.
Emilovo enourno jadranje
Nekaj za njim še Boris.
Kot zadnji potegne nad ravnico Erzo, ki se odpelje še kakšnih 100-200 m dalje. Vsi zadovoljni pospravimo.
Erzovo enourno jadranje
Še kratek obisk Šilentabora, kjer v gosti megli tacamo po sluzastem startu. Danes ne…
Erzov komentar leta: Na Vrhniki celo sonce plus preveč vetra, zapeljemo se do Unca, kjer samo še oblačno plus preveč vetra. Gremo naprej do Postojne, kjer se pojavlja že megla… Kralj Vremšce po ogledu svoje posesti izjavi, da smo fraj in naj gremo domov, saj je megleno, celo da rosi. Meni klikerji delajo na polno; ko se peljemo skozi Pivko je vetra malo in ideja je, da je danes dan, na katerega sem čakal, odkar sem ta štart odkril, zapazil, ko so posekali drevje, da se da štartat, kaj štartat, JADRAT 1h Z LETENJEM DO BAZE 80 M VIŠJE.