Zjutraj na hitro pogledam stanje in ni obetavno (bolj nek švoh V čez SLO). Odhod kamorkoli se zaradi drugih obveznosti odmika, tako, da me preseneti klic Voyca Černeta, če grem danes v Višnjo (včeraj smo se z njim in Čerčkom pogovarjali, če bi mogoče bila izvedljiva Višnja gora ob vsesplošnem dežju in megli po SLO…). Še vedno nisem čisto frej, pokličem Erza, ki ga zadeva ne zanima in mu danes sploh ni treba (seveda, ko ima na Vrhniki samo meglo) – in potrdim Voycu prihod.
Ko sem že na poti, da ga poberem, mi sporoči, da Čerček javlja, da je doli totalna megla. Nadaljujem – gremo pogledat, pa bomo potem videli. Ko zapeljeva iz LJU, je tu že visoka oblačnost, ceste suhe.
Ko odvijeva z avtoceste na Višnjo, je vrh s štartom res v megli. Malo pod vrhom v rahli megli pobereva Čerčka, ki pešači s podna.
Ko pridemo na start, se puca in se vidi že do doline. Še veter potegne močneje in že postavljamo, saj dvigne še zadnje meglice. Edina napaka je, da je veter V in konkretno piha pravokotno z leve na start. Če to Desusa ne moti, zakaj bi mene :-).
Potegne Čerček, odtrga manjši grmiček s tal in odlaufa, kot da se mu je strgalo s ketne … in odleti :-).
Čerčkov delni posnetek leta
Potem potegnem jaz (ki sem padalo obrnil bolj proti vetru) in napol bočno laufam dol, dokler mi ne zagrabi in se odlepim. Sem precej nizek, zato se odpeljem po grabnu ven in po veliki vijugi pristanem na travniku zraven Čerčka in njegovega avta.
Zoranov let
Pospraviva (moja cota je spet delno mokra zaradi mokrotnega stanja na tleh), malo počakava, da bi se prikazal Voyc. Pa nič, zato odšibava gor po LCja. Zdaj že sončkem vmes malo posije. Voyc je na startu in ponovno postavlja (bo vztrajal). Ko prideva z obema avtoma spet dol na pristanek, pristane tudi Voyc.
Voyčev let
Posloviva se od Čerčka in gasa proti LJU, da ga odložim doma.