Danes je v igri tudi Manca in ji kar prepustimo določitev cilja. Po podrobni analizi Aladina (J veter čez SLO, močan na SV in slabo vreme na JZ, Z SLO) že zvečer pošlje predlog: Štatenberg in okolica (dovolj nizko, da najbrž ne bo premočno, da ne govorim, da so to novnovi). Super izbira zame, Erza ne vleče preveč.
Jutranja koordinacija najprej potrjuje to izbiro, obdelava realnih slik s terena pa kaže sonce J od Divače vse do morja, na Štajerskem pa meglo. Zato z Manco takoj obrneva cilje v to smer (Osp, Gaber, mogoče Buzet,…). Ščuka sporoča, da doli ni najbolje in se slabša (= nima danes časa). Erzo je danes nepremakljiv. Mu ni treba in ga ne vleče. Pri nas je še vedno ledena doba in občasno pokaplja, občasno pa zašajna sonce skozi inverzijo…
Ob 11.30 na Železniški. Erzo res odstopi. Manca pride in prestopi v LCja, njen Modus pa danes živi svoje življenje in brenči naprej, čeprav je že iztaknila ključ. Končno ga utiša. Ker Mega ni dosegljiv, dobi samo SMS obvestilo, da ga pobereva ob 12h. To se tako tudi zgodi in gasa naprej proti robu ledene dobe. Ščuka (pardon: Magični Mačkon) sporoči, da se doli že zapira in nima smisla hoditi dol… Še v Kozini rahlo kaplja, veter je res J.
Na Kastelcu ven in direkt na Osp na start, kjer ni nobenega sonca več. Je turobno sivo in oblačno, piha poševno z leve (4-5/8). Z Manco se začneva takoj pripravljati ob Megovi pomoči (ki ne namerava leteti). Manca malo dviguje in handla in se ji zdi močno.
Jaz poševno po pobočju potegnem in ga stabiliziram in stopim v zrak in me takoj liftne gor. Naštimam si ramenske gurtne in sem medtem že 30m nad startom (Mega mi vpije, naj znižujem, ker je gori očitno še močnejši veter…). Usmerim se ob pobočju v JV veter nad Osapsko steno in komaj lezem naprej. Malo me še dviguje, premaknem se malo bolj ven in začnem lesti dol. Nad Mišjo pečjo obrnem in sem v momentu nazaj v Osapski luknji. Iz jame na dnu stene bruha cela reka z gromozanskim truščem, ki še dodatno odmeva od sten. Ko sem enkrat pod robom, začnem močneje zgubljati in se pripravljam na pristanek, do katerega pa rabim še kar nekaj časa, saj spodaj kar drži. Pristanem na blatnem travniku pod vasjo.
Zoranov let
Manca se zgoraj še odloča, ali bi letela ali ne, na koncu pa prideta z LCjem po mene oba.
Še na bližnji Rožar, kjer sprva piha enako močno kot včeraj, vendar 90st. bolj desno (JZ, 4-6/8). Namesto, da bi takoj postavil(i), malo modrujemo, sonček, ki nas je pričakal, izgine za temne oblake in spet je vse depresivno. Veter pa občasno popolnoma ugasne, potem pa pihne celo od zadaj (SZ). Pa spet od začetka: 0-JV-JZ-SZ-0. Nimam pravega zagona, Manca in Mega mi globoko odsvetujeta in potem se kar predam.
Predlagam proti Kikirikiju ali Movražu, da onadva odletita (jaz se javim za šoferja), pa obrnemo, ko pri prehodu Rižane začne deževati. Nazaj gor na AC, malo še dražim (Socerb ?), pa ni zanimanja.
Na Kozini, kljub rahlemu dežju, odvijem dol (…gremo pogledat še na mojo bolečino-Križ…), pa nas malo za Hrpeljem obrne naliv, tako da zaključimo na cukru v slaščičarni pred Kozino…
Potem pa nazaj v ledeno dobo :-).
- Andrej Erznožnik : mi je že skoraj žal, da nisem šel z vami…. [05.02.2014 15:02]
- 2.Zoran Gaborovič : Kaj skoraj… ves čas si se grizu. Pa še Rožarja bi odletela :-)… [05.02.2014 17:49]