Danes je Čretnik tisti, ki spravi jato na obrate. Erzo sporoči, da Čretnik vabi v kombi na Lijak, ker bo super. Najprej malo oklevam, ker nisem povsem prepričan (opcija je jadranje na Glemu…), ko pa še Magični Mačkon (MM) potrdi udeležbo na Lijaku, je jasno, kam gremo. Tudi Mega je takoj za, v igri pa je še Manca, ki bi kasneje prišla dol, če res bo.

Ob 11.10 v Čretnikov kombi na Železniški, potem na Uncu zastoj, preden poberemo Mega. Ko se prevalimo čez Razdrto, pa sonček in pomlad v Vipavski. Na pristanku poberemo še MM-a in gasa gor.

Na startu je. Je. Vse super, razen blatne packarije (tudi dolina se povsod svetlika od stoječe vode po travnikih in poljih). Sonček, veter postopoma raste, malo počakamo, potem začnemo postavljati.

Prvi je Kante, Čretnik starta drugi z deviškim Icepeak 7 iz tovarne, potem   Erzo, Kavčič, Gorazd in jaz. Najprej rahlo na levo, pa vidim, da so skoraj vsi na desni  (Gorazd ne – zato pa bo scuril) in odvijem na desno pobočje in najprej lepo sledim ostalim. Meni se zdijo dviganja ozka in vsakokrat, ko hočem obrniti, sem čez pol obrata že zunaj, ali pa si ne upam zavrteti in delam osmice (vsakokrat, ko me rahlo rukne, pogledam kupolo in se spomnim Vogla 🙁 ). Erzo, Kante in Kavčič lepo nabirata zadaj nad mano, jaz pa kar drajsam na isti višini in vsakokrat, ko nekaj naberem, potem spet izgubim. Naenkrat mi vsega zmanjka (Erzo kasneje pravi, da je takrat zaprlo in res nehalo delati…), zapeljem se na V rob in se tu še 10 min grebem nad drevesi za vsak izgubljen meter. Ko sem že nizko (vidim, da dva pristajata na Modelarski…), se odpeljem na blaten pristanek in zložim na asfaltu.

Nad grebenom vse črno in zaprto (kot da se pripravlja najhujša pomladanska nevihta). Iggy pravi, da je za danes konec. Takrat prdivja Luka Slak in spodbuja za gor. Jaz sem za gor, vendar samo za šoferja za Čretnikov kombi. Iggy s sinom (planirata tandem, če še ujameta…), gardist iz Čretnikove skupine (ki je tudi scuril in gre še enkrat), Luka (ki je ves našpičen) in jaz. Gor grede me spodbujajo, naj grem še enkrat, pa mi črnina in nekaj padalcev tik nad pristankom preženeta te želje. Napaka (samo tega še ne vem)!

Odpeljem kombi dol, vmes Manco seznanim s tekočo (črno) situacijo :-), pa pravi, da se je itak že odločila, da ne pride. Ko zapeljem na pristanek, je tu tudi Gorazd v totalni depresiji (že drugič scuril na Lijaku) in “prodaja” vso svojo opremo. Poleg njega so tu že Kante in še nekaj Čretnikovih. Z Gorazdom tolaživa drug drugega, Kante pa priliva olja na ogenj. Potem pokliče še Erzo, da je pristal v Rožni dolini.

Gorazd gre po njega, počasi pristajajo še drugi, med zadnjimi Slak in gardist (ki sta pozen start fantastično izkoristila), Mega in MM in na koncu Kavčič. Mi, ki smo na tleh, pa vse to dogajanje opazujemo s foušijo, ki je premo sorazmerna času prizemljenosti (ali obratnosorazmerna dolžini lastnega leta…).

Ker se Štajercem nič ne mudi, z Erzom prisedeva Slaku in smo 1-2-3 na Vrhniki (dobesedno !!) :-). Neverjeten dan ! Nekateri so bili debele 2 ure v zraku…

Erzov komentar leta: Vsaj jaz sem se počutil kot angelc, ko sem letel med oblački;pred tlemi sem izbiral pristanke, od tistega čez krivično mejo- nasproti krožišča, do tegale pri omveju, super še zastave imajo namesto klobase

 

• Simeon Klokočovnik : Pravijo, da je na Socerbu maestral držal do pol pete ure. [06.02.2014 20:56]
• Zoran Gaborovič : Ja, saj najprej smo imeli misli za tisti konec, pa je sonce v Vipavski premamilo… [06.02.2014 21:15]