Ker imamo še čas, predlagam še ogled najbližjega starta Plešivice.
V dežju kar počez po gozdni cesti čez polomljene veje in vedno več snega za sosednji hrib do lovske koče. Start je ob koči in je tudi lep (samo vse je sluzasto in blatno in temačno…). Veter malo meša, še največkrat z desne, vendar je smer in jakost v glavnem OK.
To bi lahko bil sicer drugi novnov danes, vendar ima Luka absolutno prednost in odločno povem, da ne bom letel. Luka me malo spodbuja in se poskuša držati nazaj, ampak želja premaga in se odloči ZA. Z Matejo mu hitro postaviva. Prvič je spet preveč ponižen s coto, ki je tudi že vsa mokra in težka, v drugo pa odlaufa, dokler ga lepo ne odpelje ven.
Malo gledava za njim, pa vidiva, da kmalu potegne ušesa (najbrž zunaj spet dežuje ?).
Odpeljeva se dol v vedno močnejšem dežju. V pravem nalivu ga pobereva izpod zidance v vasici Dolnji Kot.
Vsi smo veseli kot radio :-). Še nazaj po njun avto in razlaz po nepričakovano luštno/adrenalinsko/družabnem mokrem dnevu (citiram Matejo) 🙂 🙂 .
Lukov komentar leta: Popolnoma nepričakovan “skok”, zgledalo je kot da bi se nam narava s pavzami v dežju prilagajala. Hvala Zoranu za posojeno padalo, prvič letel s “cota” klaso 🙂