Proti morju kaže, da je lepše in brez dežja, o vetru pa le ugibamo. Erzo predlaga Brestovico, pa smo zmenjeni. Cimerman se nam pridruži s svojim avtom in cika caka proti Brestovici (LC čez Branik, enoprostorc od zadaj). Vreme je vedno lepše (ni več črnine iz Vipavske), nobenega dežja.
Na mrtvi pumpi stisnemo še Cimermana v LC in gor na start, od koder nas že kibicirajo po postaji enoprostorčani.
Najprej na start brez opreme. Piha nič, ali rahlo gor in z Lukom greva takoj nazaj po opremo. Ko sva nazaj, odlaufa po robo še Erzo. Vsi imamo lahke sedeže (jaz seveda coto). Ostali pomagajo pripraviti padala in prvi odleti Luka (še preden se vrne Erzo), zavjuga in pristane pri mrtvi pumpi.
Potem jaz. Zapeljem v desno in ob pobočju dokler gre, potem pa ven in pristanem na travniku nekaj pred cesto.
Erzo je že v luftu in tudi desno in pristane na uradnem pristajalnem travniku.
Pospravimo in peš do pumpe in že sta tu oba avta z preostalimi.
Še vedno je zgodnja ura, zato bi z Erzom šla še nekam (ostali niso tako navdušeni). Malo pojamram o Trstelju Jug in že Erzo velikodušno prevzame vodstvo. Cikacaka čez Kras in malo pod vrhom Trstelja zaparkiramo. Sedaj vzamejo robo skoraj vsi in skozi borovje in osmojena debla povprek čez pobočje. Malo smo prenizko in iščemo start. Mega ga hitro najde in ko se vsi zberemo, je jasno, da start sploh ni idealen.
Z Lukom se začneva pripravljati, ostali zmajujejo z glavami. Še trakce postavimo in je skoraj jasno, da ne bo nič, saj piha popolnoma z desne strani ali občasno celo dol. Malo še čakamo, potem pa nazaj do avtov in gasa proti LJU (predvsem naša LC ekipa, saj je Sašo že v hudi časovni stiski…). S
uper dan, velika jata in super smo se imeli 🙂 .