Danes pa moram iti letet. Je že predolgo brez. Dež dopoldne počasi ponehuje. Burja (na Kovku 15/22 SV). Kamere nikjer ne pokažejo nič lepega. Mogoče bi pa bil Zavrh. Erzo pove, da gre tudi danes na kajak (z Gito) in ga nočem preveč dražiti z letenjem. Mega je v službeni gužvi in ni za prevelike akcije.

Pa se sam odpeljem proti Vrhniki. Ko že zavijem proti Borovnici, se spomnim, da bi mogoče Mirka zanimalo. Končuje službo in bo počakal na Vrhniki, da ga seznanim s situacijo. Po okleščeno-pospravljajoči cesti do Borovnice, kjer je veter znosen (na Krimu sunki do 10), vendar je baza na sredini pobočja.

Krajše opazovanje pove, da bo pobočje zalito s smetano tako tudi ostalo. Nazaj proti Vrhniki in usklajevanje z Mirkom. Greva pogledati na Koreno J ali S, nekaj bo že.

V Horjulu (športna dvorana), kjer  se dobiva, piha V. Stlačim robo in sebe k njemu in gor. Na sredi poti se Mirko spomni, da bi na ta V bil pa en grič proti Samotorci. Pa sva si enotna, da najprej pogledava tja. Mimo štarta Samotorca in na naslednjem ovinku na sedelčku zaparkirava. Levo zgoraj je Kožljek (788m), vse okoli blatno in turobno. Piha OK, na trenutke močni sunki.

Vzameva robo in 15 min. pešaka na vrh hriba. Start lep (malo snega in plundre, spolzko u sto mater), piha idealno gor. Brez pomišljanja sem za. Mirko mi pomaga postaviti coto v plundri, potegnem, padalo na mestu gor, stopim v zrak in dvakrat zavijem sem in tja in pristanem v blatu travnika pri kmetiji spodaj.

Ko pospravljam, še Mirko naredi enako in pristane malo prej (raje ne gre čez kabel, ki teče preko travnika, čeprav ima dovolj višine).

Ful zadovoljna 🙂 . Ostanem kar v tangicah in na sedelce do avta. Spodaj na startu Samotorca trakec pokaže konkreten veter od zadaj. Nazaj v avto. Mirko se spomni še enega potencialnega starta pri bližnji kmetiji, ki naj bi bil podobne usmeritve kot Koreno S. Takoj odpelje do dotične kmetije.

Vzamem coto (Mirko pravi, da on ne…) in pešaka 5 min. do starta. Piha idealno, konec travnika so sicer okleščena drevesa in štrlijo v luft turški koli, ampak zdi se mi več kot sprejemljivo. Problem je, kje pristati. Do pristanka s Korena S proti Brišam je predaleč, pa še na startu sva vsaj 50m nižje. Spodaj sama gmajna. Sprašujem, ali so v dolini kakšni travniki. Mirko potrjuje, vendar so baje majhni in on raje ne bi tam pristajal (ko bi jaz vsaj imel s seboj tablico !!!)… Predlaga, da greva poiskat dol pristanke, saj imava dovolj časa. Nazaj do kmetije in avta in tu Mirkov znanec pove, da cesta direkt dol še ni prevozna. Naokoli je predaleč, zato odstopim.

Zapeljeva še do Korena, kjer piha v hrbet na J startu, S pa naju niti ne zanima, saj je že znan problem s prevelikimi obvozi. Pri športni dvorani se posloviva. Letela sva 🙂 .

Komentar leta: Mislim da je let nov nov ni glih da ga nebi mogu prehvalt ima pa posebno vrednost ker ga posvečam hčerki Tini ki je danes napolnila eno leto!