Danes pa imam takšno poželenje po letenju (najbrž zaradi včerajšnjega nepričakovanega dneva 🙂 ), da že navsezgodaj začnem gledati kamere, JZ vetrove itd. Ker na Primorskem in Vipavskem uliva, najdem sončno Dolenjsko in se takoj spomnim dolga Plešivice pri Straškem. In seveda naštudiram še okoliške starte, vse na JZ…
Erzu najprej ni, pa ga predlog projektov (Plešivice) hitro zakuri, samo žal ne more zgodaj. Ob 13h sva zmenjena, že se odpravlja proti Rutarju, ko radarski slika zadnje ure spremeni plane. Neurje se odpelje s Primorske preko Notranjske proti NM, tako da ustavim Erza na poti v avto in se odpeljem na Vrhniko. Na Primorskem je spet sonce.
Do Razdrtega bolj slabo, ko pa zapeljeva mimo Vremščice se pokaže sonček in lepe bazice. Mimovozeči Ščuka in Gorazd in Sila (tel.svetovanje 🙂 ) sicer ne obetajo kakšnega letenja, ampak midva se odločiva za in na razglednem parkingu pod Vremščico obrneva in nazaj in gasa gor.
Na sp.startu piha lepo in ko med mestoma temnimi bazami posije še sonček, postaviva. Erzo, kot vedno, hitro in lepo odleti, meni pa med vpenjanjem močnejši sunek sfedla padalo. Vpnem se do konca in ga kar s štrikci postavim nazaj. Vendar so gurtne sedaj zamenjane (pri hrbtnem se vedno obračam v desno in leva gurtna je pod desno; kakorkoli se sedaj obračam in odvijam, ostane enako… nič mi ni jasno in to moram enkrat v mirnem sprobati…), zato se odločim za obrat v levo. In ga lepo dvignem in obrnem v levo (prvič v življenju 🙂 ) in z malo balansiranja odletim.
Vendar se nikakor ne morem zbasati v kokon in na koncu, ko mi rata, ugotovim, da imam nogo skozi zgornjo prečko gasa. Skratka, ko se razfecljam, sem že toliko izgubil, da se samo žalostno zadrajsam tja in sem in tja in potem je vse prenizko, tako da komaj še zapeljem do polovice travnika pred pisto.
Zoranov let
Hitro pokličem Gorazda, ki prihaja, da bi ga prestregel na poti gor, pa je že prepozno, ker je ravnokar prišel na start. Erzo je ves čas jadral in tudi nabiral in sedaj toplanda, da kakšno reče z Gorazdom 🙂 …
Erzov let
Potem je varianta, da pride pome Rajko (Sila). Erzo še enkrat v zrak, pa takoj pristane, ker se vedno bolj zapira v temino in ne drži več.
Erzov drugi
Gorazd sploh ne bo startal v takem…
Erzo pospravi zgoraj, jaz spodaj in pride pome za nadaljnje akcije…
Erzov komentar leta: namenjena na projekte, se pripeljeva mimo Vremšce, kjer se zdi, da sonce premaguje oblake. Ravno ko sva gor, posveti po sredini čez letališče proti štartu sonce, medtem, ko je vsenaokoli oblačno in črno. Piha kvečjemu 5. Uspem se malo podvigat preden termika dokončno zapre štacuno.