Še naprej na ogled nekaj lokacij, pa nič uporabnega, zato se Erzo viteško ponudi za šoferja za včerajšnji Orehovec (itak je, razen začetnega Boča, vse ostalo včeraj letel samo Erzo, Uki pa vozil…), da bomo še kaj sigurnega odleteli tudi mi.
Na start po čudovitem zračnem vinogradniškem grebenu čez Tinski vrh. Start Orehovec je ogromno travnato pobočje, kjer piha sprva idealno gor (hitro začnemo postavljati), potem pa nekajkrat tako prbije SV, da nas kar vse mine.
Ko se malo umiri, odleti v dinamično ozračje najprej Uki, ki pristane na travniku čez dolinco.
Ukijev let
Potem izkoristim zatišje jaz, ki mi v kratkem jojo letu ni čisto jasno, kje bom pristal, pa na koncu pristanem malo pod Ukijem.
Zoranov let
In potem spet čakamo Frenka, ki kar nekajkrat ponovi start (je že v luftu, pa sede na travo…), dokler mu nazadnje le ne uspe in tudi on pristane po jojo letu v dolinici nekaj metrov pod nama.
Frenkov let
Erzo pride do nas s Frenkovim avtom, gor po LCja zapelje mene in potem še na naslednji ogled. Malo sem in tja in malo naokoli, predno pridemo na potencialni start.
Erzo si tu na vsak način želi odleteti, pa ga na srečo ustavi napačna smer vetra, ker ga betonski stebri, našpikani po vzletnem travniku, očitno ne ustavljajo…
Potem pa je na srečo že tako pozno, da se zapeljemo proti Šentjurju (slovo od Frenka) in naprej po mariborski smeri avtoceste – proti LJU 🙂 …