Dan je bil napovedan bolj kilav, pa nas dopoldansko sonce zapelje v (pre)velika pričakovanja. Boris se prvi javi za akcijo, okoli 11 h celo Kovk veliko obeta, potem pa se na Primorskem začne vse zapirati.
Na Vrhniki se dobimo ob 14h Erzo, Luka Slak in jaz za smer proti Kovku (Boris čaka v Logatcu), pa nam rahel dežek in upadanje vetra že na poti do Borisa spremeni cilj. Ko se preložimo v Borisov terenec in odpeljemo, smo že enotni za Strmco.
Po stari cesti ob Planinskem morju do Planine, na Lohačo in gor na start. Cesta je spucana, opustošenje gromozansko. Na startu komaj kaj vetra (J) in takoj pade ideja, da gremo na Lipovec. Boris in Slak kar takoj rukzake na hrbte, midva z Erzom pa malo za njima.
Kmalu smo na vrhu, kjer vsaj malo piha (JZ). Postavimo, malo pomodrujemo in občudujemo panoramo na podrte daljnovode spodaj (nobene skrbi, kje leteti 🙂 ) in potem v zrak – Boris, Luka, Erzo in na koncu jaz. Malo vijugamo sem in tja. Jaz celo razmišljam, da bi pristal na sedelcu pri avtu, pa sem po obratu že prenizek, dviganja pa ni nobenega. Tako pristanemo na drotih podrtega daljnovoda tik ob cesti: Erzo,
Erzov let
Luka in jaz,
Zoranov let
Boris pa malo bolj pri vasi.
Borisov let
Takoj ko pristanem, ujamem štop, gor po avto in dol do Borisa in nazaj, da pospravim še svoje padalo.